Fokus: Prišleki

AKADEMSKI NOMADI

Na pomembnejših mednarodnih konferencah se znanstveniki, raziskovalci in univerzitetni profesorji, sploh mlajši od 45 let, med prvim odmorom največkrat pogovarjajo o tem, kje vse so živeli in delali v zadnjih letih. Nekateri se selijo vsak semester, drugi na isti univerzi (ali inštitutu) ostanejo več let, spet tretji pa so razpeti med dve državi, v eni živijo – v drugi delajo – med obema pa se premikajo z letalom. Čedalje redkejši so tisti, ki se lahko ustalijo na enem mestu. Je to posledica čedalje bolj globaliziranega sveta in znanosti, ki raziskovalce sili, da morajo biti konkurenčni v mednarodnem okolju, ali so (mlajši) znanstveniki, predavatelji in raziskovalci žrtve zategovanja pasu na matičnih inštitucijah, zaradi česar so primorani svoj prostor iskati v tujini? Ali zaradi pretoka mladih raziskovalcev znanost napreduje, ali postaja čedalje bolj mlačna, površinska in uniformirana? Kakšen vpliv ima to na življenja tistih, ki so se odločili za nomadsko akademsko pot, za svet brez stabilnosti? Bo akademska kariera, nekdaj pojem za najstabilnejši poklic, postala ena od najbolj tveganih odločitev? In tudi: na kakšen način si slovenske univerze (če sploh) prizadevajo za vrnitev svojih izobražencev? Ali drži mit, da tisti, ki enkrat zapusti slovensko almo mater, le s težavo še kdajkoli dobi mesto na njej?

Povezuje: Manca G. Renko

Dogodek prijazno gosti prenovljena Narodna galerija. (VHOD S PREŠERNOVE ULICE)

O gostih in moderatorki:

Srećko Horvat (1983), hrvaški filozof, publicist in aktivist ni le eden najprodornejših glasov z območja nekdanje Jugoslavije, marveč predstavlja enega najprepoznavnejših mislecev svoje generacije. Izdal je več knjig, med drugim v številne jezike prevedeno delo Što Europa želi (2013), ki je nastalo v soavtorstvu s Slavojem Žižkom, redno pa objavlja v številnih medijih: v Guardianu, Al Jazeeri, New York Timesu, El Paisu, Mladini in drugih. Ustanovil in vodil je priznani hrvaški festival Subversive festival, ki je med drugim gostil Slavoja Žižka, Tariqa Alija, Aleksisa Ciprasa in Oliverja Stona. Trenutno vodi Filozofski teater, program HNK, ki v Zagreb privablja najuglednejše svetovne mislece. Nedavno je pri angleški založbi Polity izšla prva v angleščini napisana knjiga z naslovom The Radicality of Love, v kateri se ukvarja z odnosom, ki so ga imeli revolucionarji dvajsetega stoletja, od Lenina do Che Guevare, do ljubezni.

Maja Petrović-Šteger je socialna antropologinja z dolgoletnimi raziskovalnimi in terenskimi izkušnjami v Srbiji, na Tasmaniji in v Švici ter specializacijo v vprašanjih, ki jih odpira antropologija telesa, medicinska antropologija in antropologija prava. Raziskovala je kontekste, kjer telo funkcionira kot poligon za različne politične, pravne, znanstvene in umetniške prakse. Predavala in poučevala na Univerzi Cambridge, Fakulteti za družbene vede in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot gostujočo predavateljico jo poznajo na univerzah v Oxfordu, Bilbau, Yaleu, Osaki, Linzu, Oslu, itd.

Manca G. Renko je zgodovinarka (asistentka pri predmetih 19. in 20. stoletja na Oddelku za zgodovino UP FHŠ) in odgovorna urednica AirBeletrine. Včasih tudi piše in prevaja.