Program

Spoznajte osrednje goste Fabule 2011 na literarnih večerih v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani in v nekaterih drugih slovenskih mestih!

Pokaži dogodke

Vstopite v svet gostov Fabule skozi pravljice, branja, klasično in pop glasbo, improvizacijo, vonje, okuse in podobe!

Po lanskem odmevnem programskem sklopu »Pisateljevo mesto«, ki je razkrival bogastva glavnih mest držav, iz katerih so prihajali naši literarni gostje, letos še poglabljamo izhodiščno misel. Ne le mesto, pač pa tudi dežela, kultura, knjige in osebna zgodovina avtorja bodo navdih najrazličnejšim umetnikom, poznavalcem in soustvarjalcem, da bodo še pred avtorjevim obiskom skupaj raziskovali pisateljev imaginarni kozmos - vse, kar je ali bi lahko vplivalo na pisateljevo osebnostno in umetniško formiranje. V svetove osrednjih gostov Fabule bomo vstopali na otroških delavnicah Zavoda Enostavno prijatelji, ob spremstvu klasičnih melodij Konservatorija za glasbo in balet, z drzno improvizacijo društva ŠILA pod taktirko Boštjana Gorenca - Pižame pa tudi skozi branja, razstave knjig in podobe. Dogajanje bo zaokrožil koncert odličnih glasbenikov in izbrani okusi. V svetove gostujočih avtorjev se bo tudi skozi igro barv in podob prelevil Atrij ZRC.

Pokaži dogodke

V sodelovanju s Kinodvorom nadaljujemo in nadgrajujemo projekt Kinofabula - večer knjige in filma. V veliki dvorani Kinodvora se bodo v času festivala odvrteli trije odmevni filmi, posneti po literarnih predlogah gostov Fabule.

Pokaži dogodke

V sodelovanju z revijo Sodobnost.

Fabula 2011 bo svoj osrednji simpozij posvetila eni osrednjih literarnih osebnosti povojnega časa, Edvardu Kocbeku. Vsestranski literat in aktivni politik je svoj ustvarjalni opus in svetovni nazor gradil na pozornem preučevanju sodobnih literarnoteoretičnih tokov in družbenih usmeritev. Študijska strast in radovednost sta mu pomagali oblikovati premišljena stališča glede aktualnih vprašanj, a obenem ohraniti prožno misel in dovzetnost za dogajanje na meji znanega, zavednega in obvladljivega. Ta naravnanost, ki se je v polnosti razmahnila v Kocbekovem pesniškem opusu, ga je odpirala za kompleksnost in paradokse človekovega psihološkega ustroja in družbenega obstoja, zaradi česar je bil avtor v ideološko enoznačnem času pogosto predmet spotike. Šele več desetletij po vojni je postal slovenski prostor dovolj odprt za ponovno branje Kocbekove literature in za premislek o njegovih razmišljanjih ter političnih odločitvah. Ob tridesetletnici avtorjeve smrti se posvetom o Kocbekovem delu in delovanju pridružuje tudi Študentska založba z mednarodnim simpozijem, ki želi še odločneje usmeriti pozornost na avtorjev literarni opus v luči najnovejših raziskav v širšem evropskem in svetovnem prostoru.

Pokaži dogodke

Prispevek islama k razvoju civilizacij je nesporen. Kljub temu drži, da je bilo skozi zgodovino srečevanje evropske in islamske kulture zaznamovano z nasiljem in vojnami. Razkol in nesporazumi se nadaljujejo tudi v 20. in 21. stoletju in iskanje odgovorov na možnosti sobivanja v vse bolj pluralnem svetu postaja neizogibno. Strokovni program Fabule 2011 poglablja poznavanje in razumevanje bogate islamske kulture in literature ter si zastavlja eno ključnih vprašanj sodobnega časa: kako obstoječo paradigmo »trka civilizacij« zamenjati z novo, »stikom civilizacij«.

Pokaži dogodke

Pokaži dogodke

Prevajanje poezije sodi zaradi kompleksnosti pesniškega jezika med posebej zahtevne prevajalske izzive. Aktivno vključevanje avtorjev v sam proces prevajanja se zdi smiselno, če želimo, da pesem s prevodom ne izgublja. Po uspešni kitajsko-slovenski pesniški navezi iz leta 2010 v letu 2011 načrtujemo slovensko-turško prevajalsko delavnico. Osem uveljavljenih slovenskih in turških pesnikov bo na delavnem vikendu v Ljubljani s posredovanjem izkušenih prevajalcev vzajemno prevajalo lastne pesmi ter pesmi iz zakladnice obeh nacionalnih literatur, ki so po njihovem mnenju posebej pomembne in reprezentativne. Svoje izdelke bodo predstavili javnosti na dveh literarnih večerih - v Ljubljani in na Ptuju.

Udeleženci:

Bariş Pirhasan (1951, Turčija) je mednarodno uveljavljen pesnik in režiser. Pisanje poezije vse od časa študija je uspešno kombiniral s študijem režije. S štipendijo British Councila je na Visoki šoli za film in televizijo v Veliki Britaniji med letoma 1989 in 1992 študiral film in televizijsko režijo. Izdal je dve odmevni pesniški zbirki Tarih Kotudur (Zgodovina je zla, 1981) in Imzasız El Yazıları (Anonimni manuskripti, 1985). Za svoje filmske scenarije in režije je prejel številna mednarodna priznanja in nagrade.

Hakan Savli (1965, Turčija) je diplomiral na medicinski fakulteti ob obali Črnega morja v Turčiji, doktoriral pa je v Helsinkih. V Turčiji predava genetiko. Za svoje pesniške zbirke je bil večkrat nagrajen: za zbirko Unutulmus Cocukluk Eskizleri (Pozabljene otroške skice, 1995) je prejel ugledni nagradi Sabri Atrinel in Cemal Sureya. Njegove pesniške zbirke so še: Kopukler (Pena, 1996), Sanso Panza'nin Olumu (Smrt Sanča Panse, 1998) in Go Dersleri (Lekcija Go, 2000).

Mahmut Temizyürek (1955, Turčija) je diplomiral na Pedagoški fakulteti na Univerzi v Ankari. Kot pisec in član uredništva je sodeloval pri pripravi enciklopedij, številnih revij in časopisov. Na Univerzi Başkent, kjer predava od leta 2006, je bil med letoma 1996 in 2006 svetovalec za odnose z javnostmi. Izdal je tri pesniške zbirke: İz ve Ruya (Sled in sanje), Kırlangıcım Paranoya (Strah pred lastovicami) in Yeryuzunu Gezen Atlı (Konji na zemlji) ter eseja Gocebe Buluşması (Nomadsko srečanje) in Boşluktan Doğan (Rojen iz praznine).

Mehmet Yashin (1958, Ciper) velja za enega najpomembnejših imen sodobne poezije v turškem jeziku. Na Univerzi v Ankari je doštudiral mednarodne odnose, v Istanbulu pa magistriral iz politične zgodovine. Leta 1986 so ga zaradi pisanja »subverzivnih pesmi« deportirali iz Turčije. Preselil se je v Veliko Britanijo, od koder se je leta 1993 vrnil. Od leta 2002 živi med Cambridgeom, Nikozijo in Istanbulom. Doslej je izdal osem pesniških zbirk in dva romana, aktiven pa je tudi kot esejist in urednik. Njegovo delo je močno vplivalo na redefiniranje literarne tradicije na Cipru in v Turčiji in bilo prevedeno v več kot dvajset svetovnih jezikov. Prejel je številne nagrade, med drugimi tudi prestižno nagrado A. Kadirja za poezijo, ki jo podeljuje Turška akademija znanosti in umetnosti.

Aleš Debeljak (1961, Slovenija) je doktoriral iz sociologije kulture na Maxwell School of Citizenship, Syracuse University v New Yorku. Objavil je 8 knjig pesmi, 13 knjig esejev, prevedel med drugim izbrane pesmi Johna Ashberyja ter uredil več antologij. Za svoje delo je dobil številne mednarodne, jugoslovanske in slovenske nagrade, vključno z nagrado Prešernovega sklada in priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so izšle v več kot 15 državah. Je redni profesor za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in redni gostujoči profesor za balkanologijo na College d'Europe, Natolin-Varšava.

Milan Dekleva (1946, Slovenija) je pesnik, prozaist in esejist. Diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik študentske Tribune, Radia Študent, poučeval je glasbo, bil novinar Dnevnika in urednik knjižne priloge Svet v knjigah, do upokojitve je bil urednik Otroških in mladinskih programov na Televiziji Slovenija. Bil je član glasbene skupine Salamander in komponist scenske glasbe. Piše tudi poezijo in prozo za otroke, TV-scenarije ter literarno in glasbeno publicistiko. Prevaja iz angleščine in italijanščine. Za svoje pesniško, esejistično in pisateljsko delo je prejel najpomembnejše nacionalne nagrade.

Lucija Stupica (1971, Slovenija) je pesnica, publicistka in oblikovalka interierjev, ki je za svoj prvenec Čelo na soncu (2001) prejela nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma in nagrado Zlata ptica. Kasneje je izdala še dve pesniški zbirki, Vetrolov (2004) in Otok, mesto in drugi (2008). Prevodi njenih pesmi so izšli v samostojnih knjigah na Švedskem, Hrvaškem, Srbiji in Makedoniji, štipendije v Berlinu, na Gotlandu in v New Yorku pa so ji pripomogle k nastanku mnogih pesmi ter ideje o pesniškem festivalu Pranger, ki ga pomaga oblikovati. Leta 2010 je bila njena poezija v prevodu nagrajena z nemško nagrado Hubert Burda.

Aleš Šteger (1973, Slovenija) je pesnik, prevajalec, urednik in pisec spremnih besedil. Njegovo poezijo so doslej prevedli in objavili v več kot 200 mednarodnih literarnih revijah in časopisih. Je dobitnik številnih uglednih štipendij, mdr. Literarisches Colloquium Berlin, fundacije Abraham Woursell, nemške Akademie Schloss Solitude v Stuttgartu in štipendije DAAD - Kuenstlerprogramm. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, tudi z nagrado za najboljši prvenec, z Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta in z mednarodno Petrarkovo nagrado.

Pokaži dogodke

Kot že vrsto let doslej, bomo tudi v okviru Fabule 2011 del programa namenili osnovnošolskim učencem, s čimer opozarjamo na pomen branja in vzgoje o knjigah pri najmlajših in mladostnikih. Natečaj je namenjen učencem druge triade (4.-6. razred) osnovnih šol iz vse Slovenije, ki jih bomo povabili, da izberejo odlomek ene izmed zgodb iz knjige Lojzeta Kovačiča Zgodbe iz mesta Rič-Rač (Študentska založba, 2010), ga prepišejo z nalivnim peresom in izvirno tipografsko pisavo ter ilustrirajo. Projekt je nastal v sodelovanju s Pionirskim domom v Ljubljani, saj je bil Lojze Kovačič, ki je velik del svojega življenja posvetil ustvarjanju za otroke, od leta 1964 zaposlen kot umetnostni pedagog v tej ustanovi. Zgodbe iz mesta Rič-Rač so prvič izšle že leta 1962, pripovedi o otrocih in njihovih doživetjih iz vsakdanjega življenja s fantastičnimi vsebinami pa so enako žive in zanimive še danes. Ob ostrini in zbadljivem humorju ter kritiki človeške narave lahko v njih spoznavamo Kovačičevo mehkobo, sočutje in humanizem ter vero, da lahko s skupnimi močmi premagamo pohlep in brezčutnost. Novost letošnjega natečaja je, da bomo sodelujoče učence in njihove mentorje v okviru festivala povabili na dopoldansko druženje v Festivalno dvorano v Ljubljani, kjer bodo na ogled prijavljeni izdelki, ki bodo v mesecu maju, po zaključku festivala, razstavljeni tudi v galeriji Art Center v središču Ljubljane.

Pokaži dogodke

Pri pouku slovenskega jezika dijaki vsako leto napišejo štiri eseje in se vseskozi pripravljajo na maturitetni esej, ki pomembno vpliva na končni uspeh na maturi. Prav ta segment jim pogosto povzroča največ težav, kar je razvidno tudi iz številnih forumov in klepetalnic, ki jih je mogoče najti na spletu. S pomočjo odlične mentorice, prof. Nade Barbarič z Gimnazije Bežigrad bomo dijakom poskušali približati metode in tehnike pisanja literarnega eseja ter odgovoriti na zastavljena vprašanja. Izjemen odziv gimnazij na seminar o pisanju maturitetnega eseja v okviru Fabule 2010 nas spodbuja, da s to prakso nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Romana, izbrana kot obvezno branje za aturitetni esej za 2011, sta Gospa Bovary Gustava Flauberta in Ločil bom peno od valov Ferija Lainščka.

Pokaži dogodke

Kliknite na zemljevid za povečavo:

Oranžna pot	Modra pot	Pot za vztrajne

Pokaži dogodke

V evropskem letu prostovoljstva bomo postavili prostovoljstvo v Sloveniji v širši mednarodni kontekst, predstavili primer dobre prakse na področju prostovoljstva za brezdomce, revijo Kralji ulice, ter razmišljali o pisanju kot polju ustvarjanja novih možnosti in gradnje novih identitet za socialno ogrožene skupine in posameznike.

Pokaži dogodke

Pokaži dogodke

Filmska fabula
Filmska fabula je vikend filmskih zgodb, most med literarnim in filmskim svetom, ki že več let zapored ponuja znanje v kombinaciji z medsebojnim spoznavanjem mojstrov besede in slike. Delavni filmski vikend deluje kot aktivna delavnica s tujim MEDIA strokovnjakom, z učenjem teorije in prakse in povezovanjem udeležencev. Profesionalni scenaristi lahko scenarij v razvoju tudi vnaprej pošljejo v posvet tujemu strokovnjaku, med Filmsko fabulo pa se z njim srečujejo na osebnih sestankih. Filmska fabula postavlja drugi temelj literarno-filmskega mostu v Filmski teden Evrope (maja), ko se bo odvil drugi del delavnice. Na Proznih mnogobojih namreč žirija Televizije Slovenija izbere najbolj filmsko zgodbo, ki jo v Filmskem tednu Evrope zainteresirani udeleženci adaptirajo v scenarij, in najboljši scenarij po izboru žirije ima možnost snemanja kratkega TV-filma.

Filmska fabula, v organizaciji MEDIA Deska Slovenija ter soorganizaciji Študentske založbe in RTV Slovenija, se bo tokrat odvila 12. in 13. 3. 2011 v Cankarjevem domu v Ljubljani in se zaključila z velikim finalom Proznih mnogobojev.

Partnerji: RTVS, Cankarjev dom.

Prozni mnogoboji
Prozni mnogoboji, serija dogodkov, na katerih izbiramo najboljšo kratko zgodbo, so do sedaj že petkrat uspešno preplavili mnoga slovenska mesta. V petih letih je na različnih odrih nastopilo že več kot 300 avtorjev, ki so občinstvo navdušili, šokirali, očarali in nasmejali. Vedno znova se je izkazalo, da je zgodbarstvo še kako živo med amaterskimi pisatelji, čeprav med nastopajočimi ni manjkalo tudi znanih pisateljskih imen. Mnogoboji so postali sinonim za pestro literarno druženje in mnogokrat tudi odskočna deska v slovenski literarni svet. Tokrat bodo zgodbe ponovno zatresle 5 literarnih odrov širom Slovenije.

Fabula na portalu WWW.AIRBELETRINA.COM
Na literarnem portalu Airbeletrina, ki svet literature pretresa s svežimi in novimi pogledi, bo prisoten tudi festival Fabula 2011. S sodelovanjem na literarnem kvizu si boste lahko priigrali knjižne nagrade in vstopnice za Kinofabulo. Javna žrebanja nagrajencev bodo na dogodkih Vstopimo v svet, in sicer 6., 12. in 17. 4. v Atriju ZRC v Ljubljani. Dogajanje boste lahko spremljali tudi prek videoposnetkov, fotografij in reportaž.

Pokaži dogodke

Paralelna pisanja: tako je Miran Košuta, docent slovenskega jezika in književnosti na univerzi v Trstu, leta 1997 označil (ne)obstoječe odnose med italijansko in slovensko književnostjo. Danes, po skoraj petnajstih letih, sta tako Slovenija kot Italija državi članici EU. Če lahko trdimo, da odgovarja politično-upravnemu zbližanju tudi literarno in kulturno zbližanje, kako, kdaj in zakaj je do tega prišlo? V kolikšni meri? Je uspeh italijanskih prevodov Pahorjevih in Jančarjevih del zgolj naključni in začasni literarni fenomen ali pa nakazuje določen trend? V slovenščino prevajajo Ammanitija, ne pa na primer Piperna, Carofiglia, Pontiggio: kateri dejavniki vplivajo na izbiro avtorjev in na uspeh prevodov? Na ta vprašanja bodo poskusili odgovoriti Miran Košuta, slovenski prevajalki Ammanitija Nataša Kos in Maja Žorga ter Giuliano Geri, urednik za vzhodnoevropsko pripovedništvo pri italijanski založbi Zandonai.

Razpravo bo moderirala prevajalka Darja Betocchi.

Pokaži dogodke