V takšnih pripovedih

ni še nihče živel naprej.

Christoph Ransmayr: Grozote teme in ledu

Mišice, dihanje, grlo.

Petje je intimno početje, ki pač ne ostane skrito.

Margriet de Moor: Virtuoz

Pravijo, da je glasba jezik, ki izraža nevidno,

in da jo zato vsak razume.

Margriet de Moor: Virtuoz


Čas je krnica,

iz katere hlapi preteklost.

Christoph Ransmayr: Grozote teme in ledu

Christoph Ransmayr

Ransmayr_Christoph_05V Ljubljani nastopi 7. aprila 2011.

Christoph Ransmayr (1954), po izobrazbi je filozof in etnolog, velja za vrhunskega literarnega stilista. Za kultni roman Poslednji svet, parafrazo Ovidijevih Metamorfoz, ki je izšel tudi v slovenskem prevodu (Mladinska knjiga, 1990), je prejel dveletno štipendijo Elias Canetti in ugledno nagrado Franz Kafka; za delo Morbus Kitahara pa prestižno nagrado aristeion, ki si jo je delil s Salmanom Rushdijem. Med njegova najodmevnejša dela sodita predvsem roman Grozote teme in ledu ter roman Leteča gora, ki bosta z letošnjim letom na voljo tudi v slovenščini. Njegova dela so prevedena v več kot trideset jezikov.




 

RANSMAYR3D1

CHRISTOPH RANSMAYR

Grozote teme in ledu (Die Schrecken des Eises und der Finsternis, 1984)

Prevod: Tina Štrancar

V središču večplastnega pustolovskega romana Grozote teme in ledu je resnična zgodba avstro-ogrske odprave na severni tečaj leta 1873. Avtentično poročilo avtor spretno preplete s fiktivno zgodbo italijanskega mladeniča Mazzinija, ki se na Dunaju navduši nad zapuščino odprave in se naposled nameni kreniti po njenih sledeh - v ledenih pokrajinah otočja Spitzbergi pa se za njim izgubi vsaka sled. Med seboj več kot sto let oddaljeni pustolovščini lahko beremo kot »kroniki neuspeha«: sla po odkritju se nam razkrije kot norost, kot nesmiselno pehanje za osebno in nacionalno slavo, severni pol pa postane »pribežališče nečimrnosti«.