"Zapustil jo bom; moram jo.

Le da ne nocoj."

Hanif Kureishi: Polnoč ves dan 

Avtorji in knjige

Amitav Ghosh

amitav ghosh

AMITAV GHOSH (1956) je zagotovo eno največjih imen sodobne indijske literature, slovenskim bralcem pa se je predstavil tudi z romanom Lačna plima, ki je leta 2008 izšel pri Cankarjevi založbi. Odraščal je v Indiji, Bangladešu, Iranu in na Šri Lanki, študij je končal na Univerzi v New Delhiju, nato pa je nadaljeval in zaključil doktorski študij antropologije na univerzi v Oxfordu. V svojih romanih raziskuje kolonializem, migracije in diaspore. Že za svoj prvi roman The circle of Reason (1986) je prejel francosko literarno nagrado Médicis za najboljši tuji roman leta 1990. Tega leta je prejel tudi dve prestižni nagradi za svoj drugi roman The Shadow Lines, ki bo v slovenskem prevodu pospremil avtorjev obisk na festivalu Fabula 2012. Njegova knjiga The Sea of Poppies je bila leta 2008 uvrščena v ožji izbor za Bookerjevo nagrado. Romani Amitava Ghosha so prevedeni v več kot 20 svetovnih jezikov, poleg tega pa avtor redno objavlja svoje kolumne v številnih časopisih, med drugimi tudi  v časopisih The New York Times, The New Yorker in The New Republic.

 

V Ljubljani nastopi 4. marca 2012.

 

 

 

Amitav Ghosh: OBRISI SENC

Prevod: Urša Červ

V Obrisih senc Amitav Ghosh mojstrsko prepleta dve vzporedni zgodbi. Prva je prvoosebna pripoved  dečka, ki si na podlagi pripovedovanj svojega bratranca iz Anglije  v svoji domišljiji ustvari živo sliko sanjskega Londona, leta pozneje, ko mesto prvič obišče tudi sam, pa se sooči s trpkim spoznanjem, da mesto njegovih sanj nikakor ni podobno 'pravemu' Londonu.  V drugi zgodbi avtor pripoveduje zgodbo o vrnitvi dečkove babice v rodno Dhako, o njenih spominih na čase, preden je Dhaka postala del Vzhodnega Pakistana. Ghoshev roman odlikuje natančnost v skoraj etnoloških in zato eksotično privlačnih popisih navad tamkajšnjega prebivalstva ter bogastvo barv in značajev.

 

 

Andrej E. Skubic

Andrej Skubic

ANDREJ E. SKUBIC (1967) je leta 1994 na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz angleščine in slovenščine, leta 2004 pa na Oddelku za slovenistiko doktoriral s temo iz sociolingvistike. Od leta 2004 deluje kot samostojni pisatelj.

V literarnih revijah je začel objavljati leta 1989. Leta 1999 je objavil prvi roman Grenki med, za katerega je prejel nagrado kresnik. V naslednjih letih se je objavil vrsto romanov, zbirko kratke proze, sociolingvistično znanstveno monografijo, se ukvarjal s scenaristik, pisal za gledališke odre, uredil pa je tudi nekaj knjižnih antologij za različne založbe. Ves čas prevaja literarna dela iz irske, škotske, ameriške in hrvaške književnosti, za kar je bil leta 2007 nagrajen tudi s Sovretovo nagrado. Njegove knjige so doživele prevode v več tujih jezikov in bila uvrščena v različne antologije.

V Ljubljani nastopi  2. in 5. marca.

   

Dan Zmage

Goran Vojnović, Suzana Tratnik, Dušan Čater, Mojca Kumerdej, Andrej Skubic:

DAN ZMAGE

Bili so časi, ko je pojem socialni realizem dišal po dolgočasnem šolskem branju in moraliziranju, zdelo se je, da se z njim resni slovenski avtorji pač ne bodo več ukvarjali. A svet se je spremenil in družbeni angažma se je spet znašel v središču razmišljanja umetnikov; ob estetiki je vse bolj pomembna tudi etika. Pet avtorjev knjige Dan zmage se je doslej v svojih delih na umetniško prepričljiv način spopadalo z različnimi ranami naše družbe, predvsem pa so dali glas tistim, ki so potisnjeni na njen rob. Zanimalo nas je, kaj bi nastalo, če bi napisali knjigo, za katero bi vsak od avtorjev prispeval kamenček v mozaik sodobnega časa. Knjiga bi morala biti družbeno angažirano, seveda, a hkrati tudi duhovita, berljiva in dovolj všečna, da bi jo prebrali tudi njihovi junaki.  Pisatelji so se enoglasno strinjali, da bodo glavne junake popeljali v njihov dan zmage. V petih kratkih zgodbah potujemo od majhne vasice na Kozjanskem do televizijskih studiev resničnostnega šova. Od odvečnih junakov našega časa, ki so ravnokar zaključili filozofsko fakulteto, narkomank, ki prodajajo ukradeno robo na tržnici, do otrok, ki jih skrbi vprašanje obstoja dedka Mraza. Vsak ima svojih pet minut, svoj dan zmage, ki je bleščeč, pa četudi se zdi zmagovit zgolj njim samim.

 

Dušan Čater

dusan_cater

 DUŠAN ČATER (1968) na prvi pogled velja predvsem za romanopisca, saj so ob Džehenemu njegova edina samostojna knjiga kratke proze Resnični umori (1997), pet od njegovih sedmih leposlovnih knjig pa je romanov - Flash royal (1994), Imitacija (1996), Patosi (1999), Ata je spet pijan (2002) in Pojdi z mano (2008). Po drugi strani pa je s svojo kompozicijo že prvenec Flash royal nakazal, da se Čatrovo ustvarjanje nikakor ne bo omejevalo le na polje romanesknega. Prozni opus Dušana Čatra zaznamuje izjemno prodoren pogled na bolj ali manj drobne zgodbe našega vsakdana, tudi kadar se besedila s svojimi fantastičnimi podaljški od tega domnevno oddaljujejo. To prodornost dopolnjujejo dobrohotnost, človeškost, pa tudi prefinjena zbadljivost, ki gladi ostrino robov nevralgij naše stvarnosti, jih razbremenjuje usodnosti, teže in temačnosti, ne da bi jih hkrati zakrivala ali - nasprotno - potencirala. Skoraj otipljiva nazornost opisa, v katerem posamezni detajli dobivajo prispodobične, če že ne simbolne razsežnosti, pa potrjuje, da ta besedila izpisuje izmojstren avtorski zamah, ki niti najmanjših pripovednih fragmentov ne prepušča naključju. 

V Ljubljani nastopi 2. marca.

   

Goran Vojnović

goran_vojnovic

GORAN VOJNOVIĆ (1980) je režiser in scenarist (pod njegovim vodstvom je bilo posnetih več kratkih filmov in celovečerec Piran - Pirano); poznamo ga kot kolumnista Dnevnika, Ekrana in Airbeletrine. Izbor svojih kolumen je objavil v knjigi Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra (Študentska založba, 2010). Verjetno pa je najbolj globoko zarezal v slovenski kulturni prostor prav kot prozaist s svojim romanom Čefurji raus! (Beletrina, 2008), ki je v slovensko literaturo pripeljal lik priseljenca, čefurščino in grenkosladki humor ter z njim zapeljal slovenske bralce. Verjetno najbolj brano slovensko knjigo zadnjega desetletja so pohvalili kritiki, znašla se je na zatožni klopi, dobila nagrado kresnik za najboljši roman leta, nagrado Prešernovega sklada ter prevode v številne tuje jezike.

 

V Ljubljani nastopi 2. in 3. marca.

 

Hanif Kureishi

hanif_kureishi

HANIF KUREISHI (1954 ) je eden najbolj znanih in cenjenih sodobnih britanskih avtorjev. Izhaja iz mešanega zakona med Angležinjo in Pakistancem, zato je v mladosti izkusil življenje drugačnih na robu mesta in družbe. Kot avtor je postal glasnik obstrancev in sprožil novo senzibilnost za vse drugače misleče, drugače obarvane in drugače živeče, saj v svojih delih tematizira raso, nacionalnost, imigrantsko problematiko in seksualnost. Svojo pisateljsko kariero je začel v sedemdesetih, leta 1985 pa je napisal tudi za oskarja nominiran scenarij za film Moja lepa pralnica. Za svoj prvenec Buda iz predmestja je prejel nagrado za najboljši prvenec Whitebread Award. Slovenski bralci ga dobro poznajo tudi po romanih Črni album, ki se ukvarja s problemi muslimanov v Britaniji v osemdesetih letih preteklega stoletja, romanu Intimnost, po katerem je režiser Patrice Chéreau posnel istoimenski film, ter romanu Nekaj ti moram povedati. Poleg romanov in kratkih zgodb je Kureishi znan tudi po svojih dramskih delih ter scenarijih za film, piše pa tudi eseje in dnevniške zapiske. Britanska revija The Times je avtorja uvrstila na prestižni seznam najboljših petdesetih britanskih avtorjev vseh časov.

 

V Ljubljani nastopi 10. marca 2012.

 

 

 

 

Hanif Kureishi:  POLNOČ VES DAN

Prevod: Breda Biščak in Tina Mahkota

Za mnoga Kureishijeva dela je značilen avtobiografski prizvok, in tudi liki v zbirki kratkih zgodb Polnoč ves dan so večinoma iz londonskih umetniških krogov. Večina zgodb se vrti okoli ljubezenskih odnosov, v katerih se protagonisti sicer videvajo, a le redko tudi vidijo. Kureishi njihova vedno nova iskanja in razpotja ubesedi s preprostim jezikom, komunikativnimi dialogi in blagim melanholičnim podtonom. Zdi se, kakor da jih v iskanju življenjskih radosti posede na ljubezenski vrtiljak, na katerem se marsikdaj vrtijo drug mimo drugega.

   

Leena Krohn

leena_krohn

LEENA KROHN (1947) je ena izmed pomembnejših sodobnih finskih avtoric. Njen literarni opus, ki šteje več kot trideset knjig, obsega romane, kratke zgodbe, otroške romane in eseje. Svoj prvi roman Tainaron, poimenovan po izmišljeni deželi, je izdala leta 1985. Temeljne teme njenih del so človekov odnos s samim seboj in svetom, ki ga obdaja, morala, ter meje med resničnostjo in iluzijo - vse te teme pa obravnava skozi prizmo opazovanja različnih vrst umetne inteligence. Je dobitnica številnih finskih in mednarodnih literarnih nagrad, njene knjige pa so bile prevedene v več kot deset svetovnih jezikov.

V Ljubljani nastopi 29. februarja 2012.

 

 

 

Leena Krohn: SLEPO OKNO

Prevod: Julija Potrč

V Slepem oknu spoznamo približno 50-letnega filozofa, ki si kupi komoro za lebdenje na vodi, da bi v njej laže razmišljal. Kmalu ugotovi, da lahko tako tudi zasluži: v časopis da oglas, da sprejema stranke, ki potrebujejo nasvet filozofa ali se želijo pogovarjati. In res, stranke se kmalu oglasijo, vsaka od njih pa ima svojo, pogosto precej čudno zgodbo ali vprašanje, na katero filozof ne zna vedno odgovoriti. Avtorica se pronicljivo, nevsiljivo sprašuje, kaj je resničnost ter kako ločiti med pristnim in ponarejenim, med lažjo in resnico ter med sanjami in budnostjo. V romanu ustvari svet, ki je različen od nam znanega, a nam je nekako vendar zelo blizu, hkrati pa odstre pogled v morebitno prihodnost naše družbe, ki se zdi nelagodno blizu. Njeno pisanje odlikujeta jasen jezik in prefinjen smisel za humor.

 

Mihail Šiškin

mihail_siskin

MIHAIL ŠIŠKIN (1961) se je rodil v Moskvi, danes živi v Švici in šteje med najpomembnejše sodobne avtorje, ki pišejo ruščini, hkrati pa v plejadi ruskih pisateljev slavi kot najboljši stilist in eden najbolj inovativnih in nenavadnih ruskih prozaistov. Zaslovel je z romanom Zavzetje Izmaila (2000), ki je prejel nagrado Ruski booker, za njegov najboljši roman pa veljajo Venerini laski (2005, v slovenščino prevedeni pri Društvu slovenskih pisateljev leta 2010), ki so prejeli tako rusko nagrado Velika knjiga kot nagrado Nacionalni bestseller, natisnjeni pa so bili v več kot 50.000 izvodih.

V Ljubljani nastopi  8. marca 2012.

 

 

 

 

 

Mihail Šiškin: UČNA URA KALIGRAFIJE

Prevod: Jelka Ciglenečki

Učna ura kaligrafije prinaša tri najbolj znana kratkoprozna besedila Mihaila Šiškina - naslovno zgodbo Učna ura kaligrafije, Plašč s pasom na hrbtu in Zvonik svetega Marka. Kot navadno pri Mihailu Šiškinu gre za preplet zgodovinske in  avtobiografske proze ter številnih citatov; zgodba Zvonik svetega Marka je pravzaprav v celoti sestavljena iz navedkov iz ljubezenske korespondence švicarskega levičarja in ruske revolucionarke. Vse zgodbe se sprašujejo, kaj je v pogosto krutem in nerazumljivem življenju tisto, kar ga dela znosnega in smiselnega. Je to žalostna življenska zgodba, ki postane v kaligrafskem izpisu berljiva in celo lepa? Verjetno pa je glavno gibalo vendarle ljubezen, ki jo ohranijo lističi porumenelega pisemskega papirja in spomin ostarele matere na dan, ko je rešila otroka izpod koles drvečega vlaka s hitrim prijemom za pas na zimskem plaščku.

   

Mojca Kumerdej

mojca_kumerdej

MOJCA KUMERDEJ (1964) je pisateljica in umetnostna, pretežno plesna kritičarka Študirala je filozofijo in sociologijo kulture na ljubljanski filozofski fakulteti. Od leta 1988 redno piše v različne intelektualne in umetniške revije, kot so Problemi, nekdanji Razgledi in Maska, zlasti pa v časopis Delo, v katerem s kolumnami, članki, intervjuji in kritikami pronicljivo beleži dogajanje v sodobnem plesu, gledališču, performansu, filmu in literaturi. Leta 2001 je izšel njen romaneskni prvenec Krst nad Triglavom, leta 2003  knjiga kratkih zgodb z naslovom Fragma (2003), leta 2011 pa je izšla zbirka kratkih zgodb Temna snov.

V Ljubljani nastopi 1. in 2. marca.



 

 

Suzana Tratnik

suzana_tratnik

SUZANA TRATNIK  (1963) Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka.Tratnikova je kot dolgoletna aktivistka lezbičnega gibanja in kot esejistka leta 1996 souredila delo L, zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984-1995, kot sodelavka Lezbičnega in gejevskega filmskega festivala v Ljubljani pa je bila članica žirije Teddy na filmskem festivalu Berlinale 2000. Doslej je objavila več kratkih zgodb v literarnih revijah, dvakrat je bila med izbrankami natečaja za žensko kratko zgodbo (1995 in 1996) in dobila je tretjo nagrado na natečaju za ljubezensko pismo revije Primorska srečanja (1997). Njene zgodbe so objavljene v nemški antologiji evropske lezbične proze Sappho küsst Europa (Querverlag, Berlin 1997) in v ameriški antologiji The Vintage Book of International Lesbian Fiction (Vintage Press, New York and Toronto 1999).

V Ljubljani nastopi 2. in 9. marca.