Program

 Pogovor z avtorji bo povezoval Boštjan Narat.

Miha Mazzini (Slovenija)

Miha Mazzini (rojen 1961) je na literarno prizorišče stopil v drugi polovici osemdesetih let z romanom Drobtinice, ki je izšel v neverjetni nakladi 54 tisoč izvodov. Zanj je prejel nagrado za roman leta in nagrado zlata ptica. Odtlej je napisal še štirinajst samostojnih del, več računalniških priročnikov in filmskih scenarijev, režiral pa je tudi pet kratkih filmov. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike, s tremi romani pa je prodrl celo na ameriški knjižni trg. Kar nekaj Mazzinijevih knjig − Telesni čuvaj, Kralj ropotajočih duhov, Trenutki spoznanja in Nemška loterija − je bilo že zelo kmalu po izidu povsem razprodanih. Seznam priznanj, ki jih je prejel za svoje delo, je dolg, objavljen pa je na njegovi izvrstno urejeni spletni strani: www.MihaMazzini.com.

Gabriela Babnik (Slovenija)

Gabriela Babnik (rojena 1979) je širšo javnost opozorila nase že s svojim prvim besedilom Koža iz bombaža (2007), za katerega je prejela nagrado za najboljši knjižni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu. Če je v njem izrisala srečanje evropske in afriške kulture ter postavila na preizkušnjo zbanalizirane medijske predstavitve Afrike, je v svojem naslednjem romanu V visoki travi (Študentska založba, 2009) skozi usodo ženske v slovenski podeželski stvarnosti ustvarila lik tipične pasivne junakinje. Leta 2010 je magistrirala iz modernega nigerijskega romana, v zadnjih letih pa se z ocenami literarnih del ter s poročili in z intervjuji redno pojavlja v literarnih revijah ter na Radiu Slovenija.

Vesna Lemaić (Slovenija)

Vesna Lemaić (rojena 1981) živi v Ljubljani. V prostem času soustvarja program v klubu Tiffany v AKC Metelkova. Ustanovila je bralni krožek Anonymous Readers in vodi delavnice kreativnega pisanja za mlade ter delavnice trash pisanja. Je članica Lezbično-feministične univerze. Kot pisateljica se je prvič predstavila leta 2008 s prvencem Popularne zgodbe. Za to zbirko kratke proze je prejela nagrade Zlata ptica (2009), nagrado Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec (2009) in nagrado Fabula (2010). Za dve drugi kratkizghodbi je prejela nagradi Radia Slovenije in Lapis Histriae.  Avtorica meni, da so nagrade med drugim koristne tudi za mašenje praznih lukenj v biografijah. Leta 2010 je izšel njen roman Odlagališče. V letu 2014 bo ena njenih zgodb objavljena v antologiji Best European Fiction. Napisala je tudi radijsko igro za Radio Slovenija. Zasebno je ljubiteljica grozljivk, verjame v solidarnost in nadnaravno in je vedno na lovu za novimi ideali.

 Alojz Ihan (Slovenija)

Alojz Ihan (1961), po izobrazbi zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in redni profesor imunologije in mikrobiologije na ljubljanski medicinski fakulteti, ob svojem strokovnem, pedagoškem in znanstveno-raziskovalnem delu pa se je uveljavil tudi kot romanopisec, pesnik in esejist. Njegov dosedanji literarni opus obsega šest knjig poezije, štiri romane in tri knjige esejev. Za svoje najnovejše delo Državljanski eseji je prejel Rožančevo nagrado za esejistiko, poleg te pa tudi Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Avtorjevo pretanjeno reflektiranje anomalij globalizirane družbe, ki se je izkristaliziralo še zlasti v njegovih esejih, je vtisnilo pečat tudi njegovemu najnovejšemu romanu Slike z razstave.

Nejc Gazvoda (Slovenija)

Nejc Gazvoda (1985) je že kot gimnazijec napisal zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide, ki je bila leta 2004 nominirana za najboljši literarni prvenec. Zanjo je leta 2005 prejel nagrado zlata ptica Liberalne akademije, leta 2006 pa Dnevnikovo fabulo, nagrado za najboljšo zbirko kratke proze. Temu delu sta sledila roman Camera obscura leta 2006 in zbirka kratkih zgodb z naslovom Fasunga. Leta 2008 je izšel njegov drugi roman z naslovom Sanjajo tisti, ki preveč spijo, leta 2009 pa še roman V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta. Je diplomant filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj scenarij za kratki film z naslovom Čisto lahko je prejel Grossmanovo nagrado. Leta 2011 je doživel premiero njegov celovečerni filmski prvenec Izlet, letos pa je bil film Razredni sovražnik, pri katerem je sodeloval kot soscenarist, nagrajen tudi na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah.