Avtorji in knjige

Alojz Ihan

Alojz Ihan (1961), po izobrazbi zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in redni profesor imunologije in mikrobiologije na ljubljanski medicinski fakulteti, ob svojem strokovnem, pedagoškem in znanstveno-raziskovalnem delu pa se je uveljavil tudi kot romanopisec, pesnik in esejist. Njegov dosedanji literarni opus obsega šest knjig poezije, štiri romane in tri knjige esejev. Za svoje najnovejše delo Državljanski eseji je prejel Rožančevo nagrado za esejistiko, poleg te pa tudi Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Avtorjevo pretanjeno reflektiranje anomalij globalizirane družbe, ki se je izkristaliziralo še zlasti v njegovih esejih, je vtisnilo pečat tudi njegovemu najnovejšemu romanu Slike z razstave.

 

 

 

 

 

Gabriela Babnik

Gabriela Babnik (rojena 1979) je širšo javnost opozorila nase že s svojim prvim besedilom Koža iz bombaža (2007), za katerega je prejela nagrado za najboljši knjižni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu. Če je v njem izrisala srečanje evropske in afriške kulture ter postavila na preizkušnjo zbanalizirane medijske predstavitve Afrike, je v svojem naslednjem romanu V visoki travi (Študentska založba, 2009) skozi usodo ženske v slovenski podeželski stvarnosti ustvarila lik tipične pasivne junakinje. Leta 2010 je magistrirala iz modernega nigerijskega romana, v zadnjih letih pa se z ocenami literarnih del ter s poročili in z intervjuji redno pojavlja v literarnih revijah ter na Radiu Slovenija.

 

 

   

Jacqueline Raoul-Duval

Jacqueline Raoul-Duval (rojena v Sfaxu v Tuniziji) je po poklicu profesorica zgodovine in geografije in je sprva poučevala na več gimnazijah v Tuniziji, leta 1974 pa je pri ugledni francoski založbi Hachette izdala svoj knjižni prvenec Voir la Tunisie (Videti Tunizijo), v katerem pripoveduje  o svoji navezanosti na domovino, Tunizijo. Po preselitvi v Pariz je dolga leta delala kot urednica, prevajalka in pisateljica. Njen zadnji roman Kafka, le fiancé eternel (Kafka, večni zaročenec), ki je leta 2012 izšel pri založbi Flammarion, je doživel izjemen uspeh tudi zunaj Francije, saj so ga doslej prevedli že v več kot deset svetovnih jezikov, že ob avtoričinem obisku na festivalu Fabula pa ga bo mogoče brati brali tudi v slovenskem prevodu.

 

 

Juan Goytisolo

Juan Goytisolo (rojen leta 1931 v Barceloni) izhaja iz aristokratske družine, kar naj bi bil, kot meni sam, razlog, da se je že v rani mladosti včlanil v komunistično partijo. Po zaključenem študiju prava je leta 1954 izdal svojo prvo knjigo (Mladi morilci). Zaradi javnega nasprotovanja diktatorju Francu je moral kmalu poiskati zatočišče v Franciji, kjer je med drugim delal tudi kot urednik pri založbi Gallimard. V Španijo se ni vrnil vse do Francove smrti. Do zdaj je izdal več kot petindvajset romanov, v različnih časopisih in literarnih revijah je objavil številne eseje ter za svoja dela prejel mnogo uglednih literarnih nagrad. Po prevladujočem mnenju literarnih kritikov je eden največjih še živečih evropskih avtorjev, slovenski bralci pa ga poznajo po romanu Juan brez domovine, ki je leta 1995 izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi.

 

   

Michel Houellebecq

Kontroverzni francoski pisatelj Michel Houellebecq (1958), po poklicu inženir agronomije, je bil v Franciji precej neznan avtor, dokler ni s svojim drugim romanom Osnovni delci (1998), za katerega je dobil nagrado IMPAC, dodobra razburil francoske kritiške in bralne javnosti. Čeprav gre za avtorja izrazite avtofikcije, se v svojih romanesknih konstruktih ukvarja z ostrim in balzacovsko natančnim popisovanjem družbe in njenih gnojnih ran ob prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje.  

Njegov roman, Možnost otoka (2005) je bil preveden v številne svetovne jezike in nagrajen z literarno nagrado Prix Interalle (2005).

V Kinu Šiška nastopi 27. marca 2014 ob 20. uri. 

 

Vstopnice za dogodek so že na voljo na vseh EVENTIMOVIH prodajnih mestih. Cena vstopnice: 2 € 

Koprodukcija: Beletrina, zavod za založniško dejavnost in Kino Šiška. Več informacij: Kino Šiška

Pisateljev obisk sofinancira FRANCOSKI INŠTITUT

 

 

 

 

Miha Mazzini

Miha Mazzini (rojen 1961) je na literarno prizorišče stopil v drugi polovici osemdesetih let z romanom Drobtinice, ki je izšel v neverjetni nakladi 54 tisoč izvodov. Zanj je prejel nagrado za roman leta in nagrado zlata ptica. Odtlej je napisal še štirinajst samostojnih del, več računalniških priročnikov in filmskih scenarijev, režiral pa je tudi pet kratkih filmov. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike, s tremi romani pa je prodrl celo na ameriški knjižni trg. Kar nekaj Mazzinijevih knjig − Telesni čuvaj, Kralj ropotajočih duhov, Trenutki spoznanja in Nemška loterija − je bilo že zelo kmalu po izidu povsem razprodanih. Seznam priznanj, ki jih je prejel za svoje delo, je dolg, objavljen pa je na njegovi izvrstno urejeni spletni strani: www.MihaMazzini.com.

   

Nejc Gazvoda

Nejc Gazvoda (1985) je že kot gimnazijec napisal zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide, ki je bila leta 2004 nominirana za najboljši literarni prvenec. Zanjo je leta 2005 prejel nagrado zlata ptica Liberalne akademije, leta 2006 pa Dnevnikovo fabulo, nagrado za najboljšo zbirko kratke proze. Temu delu sta sledila roman Camera obscura leta 2006 in zbirka kratkih zgodb z naslovom Fasunga. Leta 2008 je izšel njegov drugi roman z naslovom Sanjajo tisti, ki preveč spijo, leta 2009 pa še roman V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta. Je diplomant filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj scenarij za kratki film z naslovom Čisto lahko je prejel Grossmanovo nagrado. Leta 2011 je doživel premiero njegov celovečerni filmski prvenec Izlet, letos pa je bil film Razredni sovražnik, pri katerem je sodeloval kot soscenarist, nagrajen tudi na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah.

 

Péter Esterházy

Péter Esterházy (rojen leta 1950 v Budimpešti) je mednarodno uveljavljen madžarski pisatelj, esejist in dramatik, ki sodi v sam vrh sodobne madžarske in evropske književnosti. Leta 1974 je diplomiral iz matematike, od leta 1978 je svobodni književnik. Za svoje delo je prejel številne literarne nagrade doma (med njimi najvišjo Kossuthovo nagrado) in v tujini (mednarodno nagrado vilenica, avstrijsko državno nagrado, Herderjevo nagrado, nagrado za mir na frankfurtskem knjižnem sejmu, pa tudi nagrade v Franciji, na Norveškem in v Italiji). V zakladnico madžarskega romanopisja je prispeval več kot 34 del, ki so doslej izšla tudi v petindvajsetih svetovnih jezikih.

 


 


 

   

Thomas Brussig

Thomas Brussig se je rodil leta 1964 v Vzhodnem Berlinu in tam tudi preživel svoje otroštvo. Leta 1991 je izdal svoj literarni prvenec z naslovom Wasserfarben, z romanom Helden wie uns (Junaki kot mi), ki je v  prevodu Slava Šerca izšel pri Študentski založbi, pa se je uveljavil kot eden najpomembnejših nemških pisateljev mlajše generacije. Njegova dela so bila prevedena v več kot 28 svetovnih jezikov, po njegovem romanu Am kürzeren Ende der Sonnenallee (Na krajšem koncu Sončne aleje) pa je bila posneta tudi filmska uspešnica Sonnenalee (1999), ki jo je režiral Leander Haußmann in je bila na sporedu tudi v slovenskih kinematografih. Leta 2010 je v slovenskem prevodu izšla še njegova knjiga Berlinska orgija v prevodu Maruše Mugerli Lavrenčič.

 

 

 

Vesna Lemaić

Vesna Lemaić (rojena 1981) živi v Ljubljani. V prostem času soustvarja program v klubu Tiffany v AKC Metelkova. Ustanovila je bralni krožek Anonymous Readers in vodi delavnice kreativnega pisanja za mlade ter delavnice trash pisanja. Je članica Lezbično-feministične univerze. Kot pisateljica se je prvič predstavila leta 2008 s prvencem Popularne zgodbe. Za to zbirko kratke proze je prejela nagrade Zlata ptica (2009), nagrado Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec (2009) in nagrado Fabula (2010). Za dve drugi kratkizghodbi je prejela nagradi Radia Slovenije in Lapis Histriae.  Avtorica meni, da so nagrade med drugim koristne tudi za mašenje praznih lukenj v biografijah. Leta 2010 je izšel njen roman Odlagališče. V letu 2014 bo ena njenih zgodb objavljena v antologiji Best European Fiction. Napisala je tudi radijsko igro za Radio Slovenija. Zasebno je ljubiteljica grozljivk, verjame v solidarnost in nadnaravno in je vedno na lovu za novimi ideali.

   




banner-anim2