<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<!-- generator="Joomla! 1.5 - Open Source Content Management" -->
<?xml-stylesheet href="/2017/plugins/system/jcemediabox/css/jcemediabox.css?v=1013" type="text/css"?>
<?xml-stylesheet href="/2017/plugins/system/jcemediabox/themes/squeeze/css/style.css?version=1013" type="text/css"?>
<?xml-stylesheet href="/2017/plugins/system/modalizer/modals/lytebox/lytebox.css" type="text/css"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom"  xml:lang="sl-si">
	<title type="text">Program</title>
	<subtitle type="text">Literarni Festival Fabula 2017</subtitle>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org"/>
	<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/eventlist</id>
	<updated>2018-03-06T13:39:57Z</updated>
	<generator uri="http://joomla.org" version="1.5">Joomla! 1.5 - Open Source Content Management</generator>
<link rel="self" type="application/atom+xml" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/eventlist?format=feed&amp;type=atom" />
	<entry>
		<title>Vlažne duše</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/115"/>
		<published>2017-02-13T16:45:12Z</published>
		<updated>2017-02-13T16:45:12Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/115</id>
		<summary type="html">Naslov: Vlažne duše&lt;br /&gt;Prizorišče: Muzej novejše zgodovine Celje / &lt;br /&gt;Kategorija: Fabula pred Fabulo 2017&lt;br /&gt;Datum: 22.02.2017&lt;br /&gt;Čas: 18.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Mohor Hudej&lt;/strong&gt; bo predstavil svoj romaneskni prvenec &lt;em&gt;Vlažne duše&lt;/em&gt;. Protagonist romana je Matjaž, moški v srednjih letih, ki ga življenje, predvsem pa brezobzirno samozavestni vaški šerifi, ki se igrajo z njegovo usodo, dokončno prepričajo, da je edini način, kako razvozlati gordijski vozel, ta, da ga presekaš. Zato zapusti domovino in se preseli na majhen tajski otok, kamor je še kot turistični vodnik vodil skupine turistov. Tam začne novo življenje v družbi takšnih, ki so, tako kot sam, opustili bojevanje vnaprej izgubljenih bitk s ponorelim sodobnim svetom. Vendar ne traja dolgo, da na odročnem koščku raja za svojim hrbtom zasliši melodijo klene slovenščine in ugotovi, da se vlažnim podalpskim dušam ne da prav zlahka izogniti.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Povezuje&lt;/strong&gt;: Mitja Čander&lt;/p&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Vlažne duše&lt;br /&gt;Prizorišče: Muzej novejše zgodovine Celje / &lt;br /&gt;Kategorija: Fabula pred Fabulo 2017&lt;br /&gt;Datum: 22.02.2017&lt;br /&gt;Čas: 18.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Mohor Hudej&lt;/strong&gt; bo predstavil svoj romaneskni prvenec &lt;em&gt;Vlažne duše&lt;/em&gt;. Protagonist romana je Matjaž, moški v srednjih letih, ki ga življenje, predvsem pa brezobzirno samozavestni vaški šerifi, ki se igrajo z njegovo usodo, dokončno prepričajo, da je edini način, kako razvozlati gordijski vozel, ta, da ga presekaš. Zato zapusti domovino in se preseli na majhen tajski otok, kamor je še kot turistični vodnik vodil skupine turistov. Tam začne novo življenje v družbi takšnih, ki so, tako kot sam, opustili bojevanje vnaprej izgubljenih bitk s ponorelim sodobnim svetom. Vendar ne traja dolgo, da na odročnem koščku raja za svojim hrbtom zasliši melodijo klene slovenščine in ugotovi, da se vlažnim podalpskim dušam ne da prav zlahka izogniti.&lt;/p&gt;&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Povezuje&lt;/strong&gt;: Mitja Čander&lt;/p&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Čas nesmrtnosti</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/112"/>
		<published>2017-02-13T13:37:00Z</published>
		<updated>2017-02-13T13:37:00Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/112</id>
		<summary type="html">Naslov: Čas nesmrtnosti&lt;br /&gt;Prizorišče: Nova Gorica, Beer Bar Gallus / &lt;br /&gt;Kategorija: Fabula pred Fabulo 2017&lt;br /&gt;Datum: 23.02.2017&lt;br /&gt;Čas: 19.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Čas, v katerem živimo, je zaznamovan z željo po večnosti – večni mladosti, večni lepoti, večni aktivnosti, večnim zdravjem, skratka z življenjem, &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;ki se nikdar ne konča. Alojz Ihan to željo analizira po eni strani kot zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in profesor imunologije, po drugi &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;strani pa kot pretanjen opazovalec časa, humanist, pisatelj in pesnik. Je mogoče, da bo medicina tako napredovala, da bomo postali nesmrtni – &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;in prestopili v čas nesmrtnosti? Pa vendar – če medicina morda lahko doseže skrajno točko in &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;zagotovi večno življenje – je nanj pripravljen človek?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;: dr. Alojz Ihan,&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Povezuje&lt;/strong&gt;: Miha Kosovel&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Čas nesmrtnosti&lt;br /&gt;Prizorišče: Nova Gorica, Beer Bar Gallus / &lt;br /&gt;Kategorija: Fabula pred Fabulo 2017&lt;br /&gt;Datum: 23.02.2017&lt;br /&gt;Čas: 19.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Čas, v katerem živimo, je zaznamovan z željo po večnosti – večni mladosti, večni lepoti, večni aktivnosti, večnim zdravjem, skratka z življenjem, &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;ki se nikdar ne konča. Alojz Ihan to željo analizira po eni strani kot zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in profesor imunologije, po drugi &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;strani pa kot pretanjen opazovalec časa, humanist, pisatelj in pesnik. Je mogoče, da bo medicina tako napredovala, da bomo postali nesmrtni – &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;in prestopili v čas nesmrtnosti? Pa vendar – če medicina morda lahko doseže skrajno točko in &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;zagotovi večno življenje – je nanj pripravljen človek?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;: dr. Alojz Ihan,&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Povezuje&lt;/strong&gt;: Miha Kosovel&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Sploščeni zajec</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/113"/>
		<published>2017-02-13T13:43:43Z</published>
		<updated>2017-02-13T13:43:43Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/113</id>
		<summary type="html">Naslov: Sploščeni zajec&lt;br /&gt;Prizorišče: Trbovlje, Mladinski center Trbovlje / &lt;br /&gt;Kategorija: Mlada fabula&lt;br /&gt;Datum: 25.02.2017&lt;br /&gt;Čas: 11.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Pika, slika, zgodba je projekt, ki na odru združuje pripovedovanje, ilustracijo (animacijo) in glasbo. Slikanica zaživi na vse načine! (3+)&lt;/strong&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt; &lt;/strong&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;Pes in podgana na cesti najdeta sploščenega zajca. Kaj naj storita? Naj ga kar pustita ležati tam? Ni videti, da mu je na tleh udobno. Pes ima zato boljšo idejo. Pisatelj in ilustrator Bárður Oskarsson se v &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;zgodbi vprašanj življenja in smrti loteva z veliko humorja in sočutja in jo zaključi s presenetljivim obratom.&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Pripovedovalka&lt;/strong&gt;: Špela Frlic&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Animator&lt;/strong&gt;: Lea Zupančič&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Glasbenik&lt;/strong&gt;: Marko Brdnik&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;V sodelovanju z Vodnikovo domačijo in zavodom Divja misel. Slikanico je izdala založba Zala, prevedel jo je Darko Čuden.&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Sploščeni zajec&lt;br /&gt;Prizorišče: Trbovlje, Mladinski center Trbovlje / &lt;br /&gt;Kategorija: Mlada fabula&lt;br /&gt;Datum: 25.02.2017&lt;br /&gt;Čas: 11.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Pika, slika, zgodba je projekt, ki na odru združuje pripovedovanje, ilustracijo (animacijo) in glasbo. Slikanica zaživi na vse načine! (3+)&lt;/strong&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt; &lt;/strong&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;Pes in podgana na cesti najdeta sploščenega zajca. Kaj naj storita? Naj ga kar pustita ležati tam? Ni videti, da mu je na tleh udobno. Pes ima zato boljšo idejo. Pisatelj in ilustrator Bárður Oskarsson se v &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;zgodbi vprašanj življenja in smrti loteva z veliko humorja in sočutja in jo zaključi s presenetljivim obratom.&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Pripovedovalka&lt;/strong&gt;: Špela Frlic&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Animator&lt;/strong&gt;: Lea Zupančič&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Glasbenik&lt;/strong&gt;: Marko Brdnik&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;V sodelovanju z Vodnikovo domačijo in zavodom Divja misel. Slikanico je izdala založba Zala, prevedel jo je Darko Čuden.&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Poročilo 1314 in otvoritev razstave Tiny Ideologies/Drobne ideologije Jasmina B. Freliha</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/116"/>
		<published>2017-02-13T17:21:37Z</published>
		<updated>2017-02-13T17:21:37Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/116</id>
		<summary type="html">Naslov: Poročilo 1314 in otvoritev razstave Tiny Ideologies/Drobne ideologije Jasmina B. Freliha&lt;br /&gt;Prizorišče: Vodnikova domačija / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Spremljevalni program&lt;br /&gt;Datum: 03.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 18.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Ob razstavi naslovnic kratkih zgodb iz zbirke &lt;em&gt;Ideoluzije&lt;/em&gt; bo avtor predstavil literarno poročilo potovanja v New York med predsedniškimi &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;volitvami. Za izurjene bralce je šum velemesta prestreljen s signali in splet naključij skriva ključ do razumevanja nove fiktivnosti sveta. Resničnost pa je &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;odgovornost vseh. &lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;Dogodek poteka v sklopu Ljubljana, mesto literature, ki ga mestom z bogato književno dediščino podeljuje Unesco. Produkcija: Vodnikova domačija.&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Poročilo 1314 in otvoritev razstave Tiny Ideologies/Drobne ideologije Jasmina B. Freliha&lt;br /&gt;Prizorišče: Vodnikova domačija / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Spremljevalni program&lt;br /&gt;Datum: 03.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 18.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Ob razstavi naslovnic kratkih zgodb iz zbirke &lt;em&gt;Ideoluzije&lt;/em&gt; bo avtor predstavil literarno poročilo potovanja v New York med predsedniškimi &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;volitvami. Za izurjene bralce je šum velemesta prestreljen s signali in splet naključij skriva ključ do razumevanja nove fiktivnosti sveta. Resničnost pa je &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;odgovornost vseh. &lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;Dogodek poteka v sklopu Ljubljana, mesto literature, ki ga mestom z bogato književno dediščino podeljuje Unesco. Produkcija: Vodnikova domačija.&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Slavnostna otvoritev festivala s francoskim pisateljem Mathiasom Énardom</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/117"/>
		<published>2017-02-13T17:34:29Z</published>
		<updated>2017-02-13T17:34:29Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/117</id>
		<summary type="html">Naslov: Slavnostna otvoritev festivala s francoskim pisateljem Mathiasom Énardom&lt;br /&gt;Prizorišče: Cankarjev dom, Klub CD / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Literarna srečanja z gosti Fabule&lt;br /&gt;Datum: 04.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Mathias Énard&lt;/strong&gt; (1972) velja za enega najboljših in najinovativnejših francoskih pisateljev, čigar roman Kompas je leta &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;2015 prejel najprestižnejšo francosko literarno nagrado, Goncourtovo. Je eruditski analitik evropskih kultur ter izjemen poznavalec Bližnjega &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;vzhoda, ki s svojo literaturo in javnimi nastopi nasprotuje vse glasnejšemu evropskemu populizmu in nacionalizmu. V času festivala Literature sveta &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;Fabula bosta izšli njegovi deli &lt;em&gt;Alkohol in nostalgija&lt;/em&gt; (Beletrina) in &lt;em&gt;Kompas&lt;/em&gt; (Mladinska knjiga).&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderator&lt;/strong&gt;: Igor E. Bergant &lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Slavnostna otvoritev festivala s francoskim pisateljem Mathiasom Énardom&lt;br /&gt;Prizorišče: Cankarjev dom, Klub CD / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Literarna srečanja z gosti Fabule&lt;br /&gt;Datum: 04.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Mathias Énard&lt;/strong&gt; (1972) velja za enega najboljših in najinovativnejših francoskih pisateljev, čigar roman Kompas je leta &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;2015 prejel najprestižnejšo francosko literarno nagrado, Goncourtovo. Je eruditski analitik evropskih kultur ter izjemen poznavalec Bližnjega &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;vzhoda, ki s svojo literaturo in javnimi nastopi nasprotuje vse glasnejšemu evropskemu populizmu in nacionalizmu. V času festivala Literature sveta &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;Fabula bosta izšli njegovi deli &lt;em&gt;Alkohol in nostalgija&lt;/em&gt; (Beletrina) in &lt;em&gt;Kompas&lt;/em&gt; (Mladinska knjiga).&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderator&lt;/strong&gt;: Igor E. Bergant &lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Sploščeni zajec</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/118"/>
		<published>2017-02-13T17:38:20Z</published>
		<updated>2017-02-13T17:38:20Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/118</id>
		<summary type="html">Naslov: Sploščeni zajec&lt;br /&gt;Prizorišče: Vodnikova domačija / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Mlada fabula&lt;br /&gt;Datum: 05.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 12.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Pika, slika, zgodba je projekt, ki na odru združuje pripovedovanje, ilustracijo (animacijo) in glasbo. Slikanica zaživi na vse &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;načine! (3+)&lt;/span&gt;&lt;/strong&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;Pes in podgana na cesti najdeta sploščenega zajca. Kaj naj storita? Naj ga kar pustita ležati tam? Ni videti, da mu je na tleh udobno. Pes ima zato boljšo &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;idejo. Pisatelj in ilustrator Bárður Oskarsson se v zgodbi vprašanj življenja in smrti loteva z veliko humorja in sočutja in jo zaključi s presenetljivim &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;obratom.&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Pripovedovalka&lt;/strong&gt;: Špela Frlic&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Animator&lt;/strong&gt;: Lea Zupančič&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Glasbenik&lt;/strong&gt;: Marko Brdnik&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;V sodelovanju z Vodnikovo domačijo in zavodom Divja misel. Slikanico je izdala založba Zala, prevedel jo je Darko Čuden.&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Sploščeni zajec&lt;br /&gt;Prizorišče: Vodnikova domačija / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Mlada fabula&lt;br /&gt;Datum: 05.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 12.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Pika, slika, zgodba je projekt, ki na odru združuje pripovedovanje, ilustracijo (animacijo) in glasbo. Slikanica zaživi na vse &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;načine! (3+)&lt;/span&gt;&lt;/strong&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;Pes in podgana na cesti najdeta sploščenega zajca. Kaj naj storita? Naj ga kar pustita ležati tam? Ni videti, da mu je na tleh udobno. Pes ima zato boljšo &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;idejo. Pisatelj in ilustrator Bárður Oskarsson se v zgodbi vprašanj življenja in smrti loteva z veliko humorja in sočutja in jo zaključi s presenetljivim &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;obratom.&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Pripovedovalka&lt;/strong&gt;: Špela Frlic&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Animator&lt;/strong&gt;: Lea Zupančič&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Glasbenik&lt;/strong&gt;: Marko Brdnik&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;&lt;br /&gt;&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;V sodelovanju z Vodnikovo domačijo in zavodom Divja misel. Slikanico je izdala založba Zala, prevedel jo je Darko Čuden.&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Življenje po koncu politike</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/119"/>
		<published>2017-02-13T17:41:16Z</published>
		<updated>2017-02-13T17:41:16Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/119</id>
		<summary type="html">Naslov: Življenje po koncu politike&lt;br /&gt;Prizorišče: Cankarjev dom, Klub CD / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 05.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Velja, da vstop v politiko pomeni tudi konec kakršnegakoli drugačnega življenja, zato se mnogi, sploh mladi, politike izogibajo. Pogovor se &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;bo osredotočal na konec političnega udejstvovanja nekaterih najbolj vidnih slovenskih političark in politikov. Je bil konec povezan s tesnobo ali &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;olajšanjem? Kakšno je življenje pred politiko, v politiki – in po koncu politike?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostje&lt;/strong&gt;: Gregor Golobič, dr. Romana Jordan, dr. Žiga Turk, Vika Potočnik&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Življenje po koncu politike&lt;br /&gt;Prizorišče: Cankarjev dom, Klub CD / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 05.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Velja, da vstop v politiko pomeni tudi konec kakršnegakoli drugačnega življenja, zato se mnogi, sploh mladi, politike izogibajo. Pogovor se &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;bo osredotočal na konec političnega udejstvovanja nekaterih najbolj vidnih slovenskih političark in politikov. Je bil konec povezan s tesnobo ali &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;olajšanjem? Kakšno je življenje pred politiko, v politiki – in po koncu politike?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostje&lt;/strong&gt;: Gregor Golobič, dr. Romana Jordan, dr. Žiga Turk, Vika Potočnik&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Živali umirajo drugače</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/114"/>
		<published>2017-02-13T16:26:00Z</published>
		<updated>2017-02-13T16:26:00Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/114</id>
		<summary type="html">Naslov: Živali umirajo drugače&lt;br /&gt;Prizorišče: Trubarjeva hiša literature / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 06.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 18.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Zakaj – čeprav smrti hišnih ljubljenčkov velikokrat &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;pripisujemo enako težo kot smrti družinskega &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;člana, večina ljudi smrti živali, ki so del kolesja &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;prehrambene industrije, ne vidi kot resnično, &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;tragično, smrt?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt;Predavanju enega najvidnejših svetovnih borcev &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;za pravice živali in aktivista Martina Ballucha, &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;ki je dosegel vpis pravic živali v avstrijsko ustavo, &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;bo sledila razprava o pomenu državljanske &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;nepokorščine pri boju za pravice zatiranih.&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostje&lt;/strong&gt;: dr. Martin Balluch, &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;dr. Tomaž Grušovnik&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderator&lt;/strong&gt;: dr. Luka Omladič&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Živali umirajo drugače&lt;br /&gt;Prizorišče: Trubarjeva hiša literature / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 06.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 18.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Zakaj – čeprav smrti hišnih ljubljenčkov velikokrat &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;pripisujemo enako težo kot smrti družinskega &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;člana, večina ljudi smrti živali, ki so del kolesja &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;prehrambene industrije, ne vidi kot resnično, &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;tragično, smrt?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt;Predavanju enega najvidnejših svetovnih borcev &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;za pravice živali in aktivista Martina Ballucha, &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;ki je dosegel vpis pravic živali v avstrijsko ustavo, &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;bo sledila razprava o pomenu državljanske &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;nepokorščine pri boju za pravice zatiranih.&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostje&lt;/strong&gt;: dr. Martin Balluch, &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;dr. Tomaž Grušovnik&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderator&lt;/strong&gt;: dr. Luka Omladič&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Literarni večer s srbskim pisateljem Igorjem Marojevićem</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/120"/>
		<published>2017-02-13T17:45:49Z</published>
		<updated>2017-02-13T17:45:49Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/120</id>
		<summary type="html">Naslov: Literarni večer s srbskim pisateljem Igorjem Marojevićem&lt;br /&gt;Prizorišče: Cankarjev dom, Klub CD / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Literarna srečanja z gosti Fabule&lt;br /&gt;Datum: 06.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Igor Marojević&lt;/strong&gt; (1968), srbski pisatelj, dramatik, kolumnist in prevajalec. Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi za svoja prozna dela nagrado Károly Szirmai, &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;nagrado Stevana Pešića in nagrado sklada Borislava Pekića ter nagrado Desimir Tošić za eseje. V času festivala Fabula bo izšel njegov roman &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;&lt;em&gt;Mamina roka&lt;/em&gt; (Beletrina).&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderator&lt;/strong&gt;: dr. Boštjan Narat&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Literarni večer s srbskim pisateljem Igorjem Marojevićem&lt;br /&gt;Prizorišče: Cankarjev dom, Klub CD / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Literarna srečanja z gosti Fabule&lt;br /&gt;Datum: 06.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Igor Marojević&lt;/strong&gt; (1968), srbski pisatelj, dramatik, kolumnist in prevajalec. Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi za svoja prozna dela nagrado Károly Szirmai, &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;nagrado Stevana Pešića in nagrado sklada Borislava Pekića ter nagrado Desimir Tošić za eseje. V času festivala Fabula bo izšel njegov roman &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;&lt;em&gt;Mamina roka&lt;/em&gt; (Beletrina).&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderator&lt;/strong&gt;: dr. Boštjan Narat&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Ruska duša med romantiko in tržno nišo</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/121"/>
		<published>2017-02-13T17:49:47Z</published>
		<updated>2017-02-13T17:49:47Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/121</id>
		<summary type="html">Naslov: Ruska duša med romantiko in tržno nišo&lt;br /&gt;Prizorišče: SNG Drama / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 07.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 17.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Vsi (bralci) so jo kdaj začutili, a le redki znajo povedati, kaj je v resnici. Ruska duša je eden najbolj nesmrtnih fenomenov v zgodovini književnosti. &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;Ruski pisatelj Viktor Jerofejev, letošnji gost Fabule, v angleščini ironično pripominja, da kadar pije vodko, pije lastno rusko dušo. Drugi gost Fabule, francoski &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;pisatelj Mathias Énard svoj roman, ki se dogaja v Rusiji, odpre z besedami, ki jih pripiše Čehovu – da rusko dušo sestavljajo le alkohol, nostalgija in &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;ljubezen do konjskih dirk. Prav v tem času pa smo v slovenščini dobili tudi nov prevod &lt;em&gt;Zapiskov iz podtalja&lt;/em&gt; Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, enega &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;prvih avtorjev, ki so iz ruske duše naredil izvozni artikel. Kateri del ruske duše je oprijemljiv – in kateri le utvara?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostje&lt;/strong&gt;: dr. Blaž Podlesnik, Urša Zabukovec (prevajalka Dostojevskega), Sara Špelec (prevajalka Jerofejeva), Drago Bajt&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;Odlomke iz izbranih literarnih del bo bral(a) član(ica) ansambla SNG Drama.&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Ruska duša med romantiko in tržno nišo&lt;br /&gt;Prizorišče: SNG Drama / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 07.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 17.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Vsi (bralci) so jo kdaj začutili, a le redki znajo povedati, kaj je v resnici. Ruska duša je eden najbolj nesmrtnih fenomenov v zgodovini književnosti. &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;Ruski pisatelj Viktor Jerofejev, letošnji gost Fabule, v angleščini ironično pripominja, da kadar pije vodko, pije lastno rusko dušo. Drugi gost Fabule, francoski &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;pisatelj Mathias Énard svoj roman, ki se dogaja v Rusiji, odpre z besedami, ki jih pripiše Čehovu – da rusko dušo sestavljajo le alkohol, nostalgija in &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;ljubezen do konjskih dirk. Prav v tem času pa smo v slovenščini dobili tudi nov prevod &lt;em&gt;Zapiskov iz podtalja&lt;/em&gt; Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, enega &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;prvih avtorjev, ki so iz ruske duše naredil izvozni artikel. Kateri del ruske duše je oprijemljiv – in kateri le utvara?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostje&lt;/strong&gt;: dr. Blaž Podlesnik, Urša Zabukovec (prevajalka Dostojevskega), Sara Špelec (prevajalka Jerofejeva), Drago Bajt&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;Odlomke iz izbranih literarnih del bo bral(a) član(ica) ansambla SNG Drama.&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Literarni večer s finsko pisateljico Sofi Oksanen</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/122"/>
		<published>2017-02-13T17:54:05Z</published>
		<updated>2017-02-13T17:54:05Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/122</id>
		<summary type="html">Naslov: Literarni večer s finsko pisateljico Sofi Oksanen&lt;br /&gt;Prizorišče: Štihova dvorana, Cankarjev dom / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Literarna srečanja z gosti Fabule&lt;br /&gt;Datum: 07.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Sofi Oksanen&lt;/strong&gt; (1977) je danes ena najbolj priznanih, mednarodno uveljavljenih in cenjenih finskih pisateljic mlajše in &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;srednje generacije, ki je mednarodni preboj dosegla z romanom &lt;em&gt;Očiščenje&lt;/em&gt;. Poleg romanov piše dramska besedila in eseje, redno tudi kolumne, v katerih se &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;odziva na aktualne politične in družbene dogodke. Tako na Finskem kot v tujini je poznana kot družbeno kritična in angažirana avtorica ter odločna &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;zagovornica enakopravnosti spolov in borka za pravice LGBTQ. Njena dela so prevedena v več kot 50 jezikov. Konec leta 2016 je v slovenščini izšel njen roman &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;&lt;em&gt;Ko golobice izginejo&lt;/em&gt; (Beletrina).&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderatorka&lt;/strong&gt;: Staša Pavlović&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Literarni večer s finsko pisateljico Sofi Oksanen&lt;br /&gt;Prizorišče: Štihova dvorana, Cankarjev dom / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Literarna srečanja z gosti Fabule&lt;br /&gt;Datum: 07.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Sofi Oksanen&lt;/strong&gt; (1977) je danes ena najbolj priznanih, mednarodno uveljavljenih in cenjenih finskih pisateljic mlajše in &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;srednje generacije, ki je mednarodni preboj dosegla z romanom &lt;em&gt;Očiščenje&lt;/em&gt;. Poleg romanov piše dramska besedila in eseje, redno tudi kolumne, v katerih se &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;odziva na aktualne politične in družbene dogodke. Tako na Finskem kot v tujini je poznana kot družbeno kritična in angažirana avtorica ter odločna &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;zagovornica enakopravnosti spolov in borka za pravice LGBTQ. Njena dela so prevedena v več kot 50 jezikov. Konec leta 2016 je v slovenščini izšel njen roman &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;&lt;em&gt;Ko golobice izginejo&lt;/em&gt; (Beletrina).&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderatorka&lt;/strong&gt;: Staša Pavlović&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Lastno življenje</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/123"/>
		<published>2017-02-13T17:57:59Z</published>
		<updated>2017-02-13T17:57:59Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/123</id>
		<summary type="html">Naslov: Lastno življenje&lt;br /&gt;Prizorišče: Narodna galerija / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 08.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 17.30 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Na dan žena bo v okviru projekta &lt;em&gt;kustos za en dan&lt;/em&gt; svoje najljubše slikarke in ženske motive v stalni zbirki Narodne galerije predstavila programska &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;vodja festivala Fabula, &lt;strong&gt;Manca G. Renko&lt;/strong&gt;. Nato bo ob &lt;strong&gt;18.00&lt;/strong&gt; v Avditoriju Narodne galerije sledila predstavitev njene knjige &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;&lt;em&gt;Lastno življenje&lt;/em&gt;, ki skozi življenjsko zgodbo Zofke Kveder mladim bralkam in bralcem predstavlja boj žensk za vstop v javno življenje in pravico do &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;umetniškega izražanja. &lt;em&gt;Živel osmi marec!&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostja&lt;/strong&gt;: Manca G. Renko&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderatorka&lt;/strong&gt;: Miša Molk&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Lastno življenje&lt;br /&gt;Prizorišče: Narodna galerija / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 08.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 17.30 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Na dan žena bo v okviru projekta &lt;em&gt;kustos za en dan&lt;/em&gt; svoje najljubše slikarke in ženske motive v stalni zbirki Narodne galerije predstavila programska &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;vodja festivala Fabula, &lt;strong&gt;Manca G. Renko&lt;/strong&gt;. Nato bo ob &lt;strong&gt;18.00&lt;/strong&gt; v Avditoriju Narodne galerije sledila predstavitev njene knjige &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;&lt;em&gt;Lastno življenje&lt;/em&gt;, ki skozi življenjsko zgodbo Zofke Kveder mladim bralkam in bralcem predstavlja boj žensk za vstop v javno življenje in pravico do &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;umetniškega izražanja. &lt;em&gt;Živel osmi marec!&lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostja&lt;/strong&gt;: Manca G. Renko&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderatorka&lt;/strong&gt;: Miša Molk&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Čas nesmrtnosti</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/124"/>
		<published>2017-02-13T18:53:00Z</published>
		<updated>2017-02-13T18:53:00Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/124</id>
		<summary type="html">Naslov: Čas nesmrtnosti&lt;br /&gt;Prizorišče: Salon uporabnih umetnosti / Maribor&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 09.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 18.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Čas, v katerem živimo, je zaznamovan z željo po večnosti – večni mladosti, večni lepoti, večni aktivnosti, večnim zdravjem, skratka z življenjem, &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;ki se nikdar ne konča. Alojz Ihan to željo analizira po eni strani kot zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in profesor imunologije, po drugi &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;strani pa kot pretanjen opazovalec časa, humanist, pisatelj in pesnik. Je mogoče, da bo medicina tako napredovala, da bomo postali nesmrtni – &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;in prestopili v čas nesmrtnosti? Pa vendar – če medicina morda lahko doseže skrajno točko in zagotovi večno življenje – je nanj pripravljen človek?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;: dr. Alojz Ihan&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderatorka&lt;/strong&gt;: Danaja Lorenčič&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Čas nesmrtnosti&lt;br /&gt;Prizorišče: Salon uporabnih umetnosti / Maribor&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 09.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 18.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Čas, v katerem živimo, je zaznamovan z željo po večnosti – večni mladosti, večni lepoti, večni aktivnosti, večnim zdravjem, skratka z življenjem, &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;ki se nikdar ne konča. Alojz Ihan to željo analizira po eni strani kot zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in profesor imunologije, po drugi &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;strani pa kot pretanjen opazovalec časa, humanist, pisatelj in pesnik. Je mogoče, da bo medicina tako napredovala, da bomo postali nesmrtni – &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;in prestopili v čas nesmrtnosti? Pa vendar – če medicina morda lahko doseže skrajno točko in zagotovi večno življenje – je nanj pripravljen človek?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gost&lt;/strong&gt;: dr. Alojz Ihan&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderatorka&lt;/strong&gt;: Danaja Lorenčič&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>»Wagner je Islamska republika.« Ob izidu romana Kompas Mathiasa Énarda</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/125"/>
		<published>2017-02-13T18:56:28Z</published>
		<updated>2017-02-13T18:56:28Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/125</id>
		<summary type="html">Naslov: »Wagner je Islamska republika.« Ob izidu romana Kompas Mathiasa Énarda&lt;br /&gt;Prizorišče: knjigarna Konzorcij / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 09.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 18.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Roman &lt;em&gt;Kompas&lt;/em&gt;, ki je Mathiasu Énardu prinesel Goncourtovo nagrado leta 2015, je nekakšna bližnjevzhodna variacija na Magrisovo Donavo; &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;skozi mojstrsko uglašeno množico kulturnih referenc razkriva, kako zelo sta bila skozi zgodovino prepletena Zahod in Vzhod in kako problematičen &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;je (bil) »orientalističen« pogled Zahoda na Vzhod. Zakaj se moramo povezave med Vzhodom in Zahodom danes zavedati bolj kot kdajkoli? Komu &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;bomo prisluhnili, eruditom ali populistom?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostje&lt;/strong&gt;: Ervin Hladnik Milharčič, &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;Barbara Skubic, Suzana Koncut&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderatorka&lt;/strong&gt;: Tina Košir&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: »Wagner je Islamska republika.« Ob izidu romana Kompas Mathiasa Énarda&lt;br /&gt;Prizorišče: knjigarna Konzorcij / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 09.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 18.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Roman &lt;em&gt;Kompas&lt;/em&gt;, ki je Mathiasu Énardu prinesel Goncourtovo nagrado leta 2015, je nekakšna bližnjevzhodna variacija na Magrisovo Donavo; &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;skozi mojstrsko uglašeno množico kulturnih referenc razkriva, kako zelo sta bila skozi zgodovino prepletena Zahod in Vzhod in kako problematičen &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;je (bil) »orientalističen« pogled Zahoda na Vzhod. Zakaj se moramo povezave med Vzhodom in Zahodom danes zavedati bolj kot kdajkoli? Komu &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;bomo prisluhnili, eruditom ali populistom?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostje&lt;/strong&gt;: Ervin Hladnik Milharčič, &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;Barbara Skubic, Suzana Koncut&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderatorka&lt;/strong&gt;: Tina Košir&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Literarni večer z baskovskim pisateljem Bernardom Atxago</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/126"/>
		<published>2017-02-13T18:59:55Z</published>
		<updated>2017-02-13T18:59:55Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/126</id>
		<summary type="html">Naslov: Literarni večer z baskovskim pisateljem Bernardom Atxago&lt;br /&gt;Prizorišče: Cankarjev dom, Klub CD / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Literarna srečanja z gosti Fabule&lt;br /&gt;Datum: 09.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Bernardo Atxaga&lt;/strong&gt; (1951) je baskovski pisatelj, pesnik in prevajalec, ki je za svoja dela prejel mnoge najprestižnejše nagrade. Za roman &lt;em&gt;Dnevi Nevade&lt;/em&gt; je bil nagrajen z &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;državno kritiško nagrado za najboljše prozno delo v baskovskem jeziku. Njegova literarna dela so prevedena v več kot 20 jezikov. V času festivala Fabula &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;bo izšel njegov roman &lt;em&gt;Dnevi Nevade&lt;/em&gt; (Beletrina).&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderator&lt;/strong&gt;: Luka Lisjak Gabrijelčič&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;img src=&quot;images/stories/2017/Atxaga-Dnevi_Nevade copy.jpg&quot; border=&quot;0&quot; align=&quot;left&quot; /&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Literarni večer z baskovskim pisateljem Bernardom Atxago&lt;br /&gt;Prizorišče: Cankarjev dom, Klub CD / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Literarna srečanja z gosti Fabule&lt;br /&gt;Datum: 09.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Bernardo Atxaga&lt;/strong&gt; (1951) je baskovski pisatelj, pesnik in prevajalec, ki je za svoja dela prejel mnoge najprestižnejše nagrade. Za roman &lt;em&gt;Dnevi Nevade&lt;/em&gt; je bil nagrajen z &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;državno kritiško nagrado za najboljše prozno delo v baskovskem jeziku. Njegova literarna dela so prevedena v več kot 20 jezikov. V času festivala Fabula &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;bo izšel njegov roman &lt;em&gt;Dnevi Nevade&lt;/em&gt; (Beletrina).&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Moderator&lt;/strong&gt;: Luka Lisjak Gabrijelčič&lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;&lt;img src=&quot;images/stories/2017/Atxaga-Dnevi_Nevade copy.jpg&quot; border=&quot;0&quot; align=&quot;left&quot; /&gt;&lt;div&gt; &lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>»Stati na pragu poslednje dobe«. Nesmrtnost Walterja Benjamina</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/127"/>
		<published>2017-02-13T19:06:13Z</published>
		<updated>2017-02-13T19:06:13Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/127</id>
		<summary type="html">Naslov: »Stati na pragu poslednje dobe«. Nesmrtnost Walterja Benjamina&lt;br /&gt;Prizorišče: SNG Drama Ljubljana, Kavarna / &lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 10.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 17.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Walter Benjamin je v zadnjih letih postal eden najpopularnejših mislecev dvajsetega stoletja, za katerega se zdi, da je obravnaval vse temeljne &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;probleme sodobnosti od popkulture do fašizma, pri tem pa se je zavedal, da »zgodovinsko življenje vedno premine na nekem kraju; a v celoti je &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;neumrljivo.« Zato lahko danes skozi njegove eseje, večinoma fragmente (ki so sami po sebi nesmrtna forma, forma brez konca) iščemo tudi odgovore na &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;sodobna vprašanja: od tega, kako se braniti pred populistično politiko do razumevanja neodgovorne in neinformirane javnosti&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gosta&lt;/strong&gt;: dr. Lev Kreft, dr. Tadej Troha&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Povezuje&lt;/strong&gt;: Polona Balantič&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;Odlomke iz Benjaminove zbirke Usoda in značaj bodo interpretirali člani igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana.&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: »Stati na pragu poslednje dobe«. Nesmrtnost Walterja Benjamina&lt;br /&gt;Prizorišče: SNG Drama Ljubljana, Kavarna / &lt;br /&gt;Kategorija: Fokus: Nesmrtnost&lt;br /&gt;Datum: 10.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 17.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Walter Benjamin je v zadnjih letih postal eden najpopularnejših mislecev dvajsetega stoletja, za katerega se zdi, da je obravnaval vse temeljne &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;probleme sodobnosti od popkulture do fašizma, pri tem pa se je zavedal, da »zgodovinsko življenje vedno premine na nekem kraju; a v celoti je &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;neumrljivo.« Zato lahko danes skozi njegove eseje, večinoma fragmente (ki so sami po sebi nesmrtna forma, forma brez konca) iščemo tudi odgovore na &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;sodobna vprašanja: od tega, kako se braniti pred populistično politiko do razumevanja neodgovorne in neinformirane javnosti&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gosta&lt;/strong&gt;: dr. Lev Kreft, dr. Tadej Troha&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Povezuje&lt;/strong&gt;: Polona Balantič&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;em&gt;Odlomke iz Benjaminove zbirke Usoda in značaj bodo interpretirali člani igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana.&lt;/em&gt;&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Slavnostni zaključek festivala z ruskim pisateljem Viktorjem Jerofejevom</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/128"/>
		<published>2017-02-13T19:11:59Z</published>
		<updated>2017-02-13T19:11:59Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/128</id>
		<summary type="html">Naslov: Slavnostni zaključek festivala z ruskim pisateljem Viktorjem Jerofejevom&lt;br /&gt;Prizorišče: Cankarjev dom, Klub CD / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Literarna srečanja z gosti Fabule&lt;br /&gt;Datum: 11.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Viktor Jerofejev&lt;/strong&gt; (1947) je eden najbolj prepoznanih sodobnih ruskih pisateljev, ki se je v literarno zgodovino zapisal kot &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;sourednik almanaha &lt;em&gt;Metropol, intelektualne bombe&lt;/em&gt;, v katerem so leta 1979 svoja literarna dela objavili sovjetskemu režimu neljubi avtorji. Jerofejevu &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;so za skoraj desetletje prepovedali objavljati ter ga izključili iz Društva sovjetskih pisateljev. V slovenščini danes lahko beremo tudi njegovo &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;biografijo &lt;em&gt;Dobri Stalin&lt;/em&gt;, v kateri skozi svoje življenje ob očetu, visokem Stalinovem diplomatu, popisuje &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;politične in življenjske razmere v Sovjetski zvezi. Med njegova najbolj znana in v večino svetovnih jezikov prevedena romana sodita še &lt;em&gt;Življenje z &lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;&lt;em&gt;idiotom&lt;/em&gt; (1991) ter &lt;em&gt;Ruska lepotica&lt;/em&gt; (1996). V času festivala Fabula bo izšla njegova zadnja knjiga, zbirka kratkih zgodb &lt;em&gt;Telo&lt;/em&gt; (Beletrina).&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Povezuje&lt;/strong&gt;: dr. Andrej Stopar&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Slavnostni zaključek festivala z ruskim pisateljem Viktorjem Jerofejevom&lt;br /&gt;Prizorišče: Cankarjev dom, Klub CD / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Literarna srečanja z gosti Fabule&lt;br /&gt;Datum: 11.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 20.00 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;&lt;strong&gt;Viktor Jerofejev&lt;/strong&gt; (1947) je eden najbolj prepoznanih sodobnih ruskih pisateljev, ki se je v literarno zgodovino zapisal kot &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;sourednik almanaha &lt;em&gt;Metropol, intelektualne bombe&lt;/em&gt;, v katerem so leta 1979 svoja literarna dela objavili sovjetskemu režimu neljubi avtorji. Jerofejevu &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;so za skoraj desetletje prepovedali objavljati ter ga izključili iz Društva sovjetskih pisateljev. V slovenščini danes lahko beremo tudi njegovo &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;biografijo &lt;em&gt;Dobri Stalin&lt;/em&gt;, v kateri skozi svoje življenje ob očetu, visokem Stalinovem diplomatu, popisuje &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;politične in življenjske razmere v Sovjetski zvezi. Med njegova najbolj znana in v večino svetovnih jezikov prevedena romana sodita še &lt;em&gt;Življenje z &lt;/em&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;&lt;em&gt;idiotom&lt;/em&gt; (1991) ter &lt;em&gt;Ruska lepotica&lt;/em&gt; (1996). V času festivala Fabula bo izšla njegova zadnja knjiga, zbirka kratkih zgodb &lt;em&gt;Telo&lt;/em&gt; (Beletrina).&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Povezuje&lt;/strong&gt;: dr. Andrej Stopar&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Srečanje Viktorja Jerofejeva s študenti Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/129"/>
		<published>2017-02-13T19:15:07Z</published>
		<updated>2017-02-13T19:15:07Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/129</id>
		<summary type="html">Naslov: Srečanje Viktorja Jerofejeva s študenti Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete&lt;br /&gt;Prizorišče: Filozofska fakulteta Ljubljana / &lt;br /&gt;Kategorija: Mlada fabula&lt;br /&gt;Datum: 13.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 12.10 &lt;br /&gt;Opis: &lt;strong&gt;Mentor&lt;/strong&gt;: dr. Miha Javornik</summary>
		<content type="html">Naslov: Srečanje Viktorja Jerofejeva s študenti Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete&lt;br /&gt;Prizorišče: Filozofska fakulteta Ljubljana / &lt;br /&gt;Kategorija: Mlada fabula&lt;br /&gt;Datum: 13.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 12.10 &lt;br /&gt;Opis: &lt;strong&gt;Mentor&lt;/strong&gt;: dr. Miha Javornik</content>
	</entry>
	<entry>
		<title>Lastno življenje – kreativna delavnica pisanja biografij</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/130"/>
		<published>2017-02-13T19:18:17Z</published>
		<updated>2017-02-13T19:18:17Z</updated>
		<id>http://www.festival-fabula.org/2017/program/details/130</id>
		<summary type="html">Naslov: Lastno življenje – kreativna delavnica pisanja biografij&lt;br /&gt;Prizorišče: Gimnazija Poljane / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Mlada fabula&lt;br /&gt;Datum: 14.03.2017 - 17.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 12.10 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Kako kreativno je lahko pisanje biografije? Gre nujno za suhoparen zapis ali biografija omogoča svobodo izraza in ustvarjalnosti? Zakaj poznamo manj &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;biografij žensk kot moških? Kako se lotiti pisanja, da bi povedali tisto, kar je najbolj pomembno – in še pomembneje – znali izpustiti tisto, kar ni zares &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;pomembno?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostja&lt;/strong&gt;: Manca G. Renko&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Mentorica&lt;/strong&gt;: Alenka Arbiter&lt;/div&gt;</summary>
		<content type="html">Naslov: Lastno življenje – kreativna delavnica pisanja biografij&lt;br /&gt;Prizorišče: Gimnazija Poljane / Ljubljana&lt;br /&gt;Kategorija: Mlada fabula&lt;br /&gt;Datum: 14.03.2017 - 17.03.2017&lt;br /&gt;Čas: 12.10 &lt;br /&gt;Opis: &lt;div&gt;Kako kreativno je lahko pisanje biografije? Gre nujno za suhoparen zapis ali biografija omogoča svobodo izraza in ustvarjalnosti? Zakaj poznamo manj &lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;biografij žensk kot moških? Kako se lotiti pisanja, da bi povedali tisto, kar je najbolj pomembno – in še pomembneje – znali izpustiti tisto, kar ni zares &lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 12.16px&quot;&gt;pomembno?&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;br /&gt;&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Gostja&lt;/strong&gt;: Manca G. Renko&lt;/div&gt;&lt;div&gt;&lt;strong&gt;Mentorica&lt;/strong&gt;: Alenka Arbiter&lt;/div&gt;</content>
	</entry>
</feed>
