Program po dnevih

Predavanje avtorja filmskega izbora v okviru festivalskega fokusa »Moč lažnega«, Marka Bauerja, z naslovom Lažni resnice.

1984. izide prvi slovenski prevod Borgesovih Ficciones pod naslovom Izmišljije. 2000. sledita popravljeni prevod in naslov: Namišljenosti. Zveni skorajda alarmantno, kot bi iz otročje lahkomiselnosti prešli k nečemu, kar kaže že bolezenske znake. Drugi prevod nas vsaj opomni na to, da je hipohondrija prava bolezen in da potemtakem tudi fikcija ni nasprotje resničnega, temveč kvečjemu dejanskega. Michel Foucault, recimo mu francoski filozof in zgodovinar, je nekoč dejal, da se zaveda, da ni nikdar pisal nič drugega kot fikcije, a da se mu zdi, da ravno kot takšne dosegajo učinke resnice oziroma proizvajajo nekaj, kar sploh še ne obstaja. Njegov prijatelj Gilles Deleuze v knjigi Podoba-čas pove nekaj podobnega: resnice ni mogoče odkriti ali najti, mogoče jo je le iznajti, izumiti, fabricirati, še več, moč lažnega mora nadomestiti obliko resničnega. Pri tem za osnovno vodilo vzame Borgesovo zgodbo Vrt razcepljenih stez iz uvodoma omenjenih Fikcij. Filmski cikel Fabule 2015 bo poleg Deleuzovih favoritov lažnega Wellsovega F for Fake in Robbe-Grilletovega Lažnivca stavil še na Herzogovove sibirske šarlatane in Kiarostamijev Veliki plan.