Avtorji in knjige

César Aira

2011-01-28T15:50:32Z

V Ljubljani nastopi 20., 21. in 22. aprila 2011.

César Aira (1949), eden osrednjih sodobnih argentinskih pisateljev, se je podpisal pod več kot petdeset del. Vplivni literarni inovator v svojih knjigah na vsakem koraku izziva sprejete predstave o romaneskni strukturi: njegovi konci so pogosto odprti, zgodbe pa zmes različnih žanrov. Poseben pečat njegovim delom dajejo tudi pripovedne tehnike, ki jih črpa iz neliterarnih žanrov, kot so znanstvenofantastični filmi in popularne televizijske oddaje. Zanj značilna je posebna tehnika avantgardne estetike, imenovana beg naprej (fuga adelante).

Christoph Ransmayr

2011-01-28T15:50:32Z

V Ljubljani nastopi 7. aprila 2011.

Christoph Ransmayr (1954), po izobrazbi je filozof in etnolog, velja za vrhunskega literarnega stilista. Za kultni roman Poslednji svet, parafrazo Ovidijevih Metamorfoz, ki je izšel tudi v slovenskem prevodu (Mladinska knjiga, 1990), je prejel dveletno štipendijo Elias Canetti in ugledno nagrado Franz Kafka; za delo Morbus Kitahara pa prestižno nagrado aristeion, ki si jo je delil s Salmanom Rushdijem. Med njegova najodmevnejša dela sodita predvsem roman Grozote teme in ledu ter roman Leteča gora, ki bosta z letošnjim letom na voljo tudi v slovenščini. Njegova dela so prevedena v več kot trideset jezikov.

Drago Jančar

2011-01-31T10:52:51Z

V Ljubljani nastopi 5., 10. in 11. aprila 2011.

DRAGO JANČAR (1948) je eno največjih slovenskih pisateljskih imen. Med njegova najodmevnejša dela sodijo romani Galjot (1978), Severni sij (1984), Zvenenje v glavi (1998), po katerem je bil posnet tudi celovečerni film, Katarina, pav in jezuit (2000) ter dramski besedili Veliki briljantni valček (1985) in Halštat (1994). Lani je izšel njegov novi roman To noč sem jo videl, ki je v kratkem času doživel dva natisa. Prejel je številne slovenske in mednarodne nagrade, med drugimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1993), dvakrat nagrado kresnik za roman leta, evropsko nagrado za kratko prozo mesta Arnsberg (1994), Herderjevo nagrado za književnost (2003), nagrado Jean Amery za esejistiko na frankfurtskem knjižnem sejmu (2007), v Italiji pa nagradi Hemingway v Lignanu in Mediteraneo v Cosenzi, obe v letu 2009 za italijanski prevod romana romana Severni sij. Kot esejist se občasno ukvarja z vprašanji civilne družbe ter kulturnega in političnega življenja v Sloveniji in Evropi. Njegovi romani, knjige novel in drame so prevedene v več kot 20 jezikov.

Margriet de Moor

2011-01-31T10:56:10Z

V Ljubljani nastopi 13. aprila 2011, Mariboru pa 14. aprila 2011.

Margriet de Moor (1941), vsestransko nadarjena umetnica, je leta 1988 izdala svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Op de rug gezien (S hrbtne strani), leta 1991 pa svoj prvi roman Eerst grijs dan wit dan blauw (Najprej sivo, potem belo, potem modro) in zanj prejela osrednje literarno odlikovanje na Nizozemskem, nagrado AKO. Vse od vstopa na literarno prizorišče je deležna široke pozornosti kritikov in javnosti, odmevni pa so tudi njeni eseji. Njeni romani so prevedeni v skoraj vse svetovne jezike, slovenski bralci pa jo poznamo po delu Egiptovski vojvoda (Franc-Franc, 2005).

Niccolò Ammaniti

2011-01-28T15:50:32Z

V Ljubljani nastopi 4. aprila 2011

Niccolò Ammaniti (1966), avtor romana Ni me strah (Študentska založba, 2004), za katerega je kot najmlajši pisatelj prejel ugledno nagrado Viareggio-Repaci, se je odločno uveljavil na domačem in mednarodnem literarnem prizorišču. Za roman Kakor Bog ukazuje (Goga, 2010) je prejel ugledno literarno nagrado strega. Obe deli, poleg še dveh drugih, živita tudi na filmskem platnu v režiji Gabrieleja Salvatoresa, kmalu pa bo na ogled tudi film po literarni predlogi prodajne uspešnice Jaz in ti v režiji Bernarda Bertoluccija. Prevodi Ammanitijevih del so izšli v štiriinštiridesetih državah.

Per Olov Enquist

2011-01-31T10:47:43Z

V Ljubljani nastopi 18. aprila 2011, v Kopru pa 19. aprila 2011.

Per Olov Enquist (1934) je mednarodno uveljavljen sodobni švedski prozaist in dramatik. Je avtor več kot štiridesetih del, za katera je prejel ugledna literarna priznanja, med drugim tudi prestižno Strindbergovo nagrado. Njegova dela so prevedena v več kot trideset jezikov, z romanom Knjižnica kapitana Nema (Študentska založba, 2008) pa se je že predstavil tudi slovenskim bralcem. Enquist slovi kot pronicljiv literarni in gledališki kritik, pa tudi kot avtor radijskih iger ter odmevnih televizijskih in filmskih scenarijev. Drama o Augustu Strindbergu Tribadernas natt (Noč tribad) je z dvestotimi ponovitvami zaslovela po vsem svetu in z izjemnim kritiškim uspehom osvojila tudi Broadway.

{wmv}4per_olov_enquist2{/wmv}

PER OLOV ENQUIST

Knjiga o Blanche in Marie (Boken om Blanche och Marie, 2004)

Prevod: Mita Gustinčič Pahor

Leta 1878 osemnajstletno Blanche Wittman na očetovo željo hospitalizirajo z diagnozo histerija. Zdravi jo ugledni nevrolog Jean Martin Charcot in med njima se splete ljubezensko razmerje. Po Charcotovi smrti Blanche ozdravi in se zaposli pri Marie Curie, prvi dobitnici dveh Nobelovih nagrad - za kemijo in fiziko. Zaradi posledic sevanja izgubi obe nogi in roko; kot »torzo v lastnem zaboju« pa tik pred smrtjo napiše tri »knjige vprašanj«. Skozi fragmentarni preplet dejstev in domišljije Knjiga o Blanche in Marie izriše očarljivo zgodbo o ljubezni in prijateljstvu med izjemnima ženskama v nemalokrat krutem svetu znanosti.